Jedro

Tožnikova obveščevalna in kontraobveščevalna dejavnost v JA, uničenje dokumentacije pred predajo Radioizvidniškega centra ter ponovna vključitev tožnika v enoto JA, pomeni nevarnost za varnost in obrambo Slovenije. Prosti preudarek je upravni organ ustrezno obrazložil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila vlogi tožnika, državljana Bosne in Hercegovine, za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Ugotovila je, da je bil tožnik v času agresije JA na Republiko Slovenijo zaposlen kot namestnik komandirja in kot radioprisluškovalec v Radioizvidniškem centru. Pred predajo stolpa je skupaj še z dvema vojakoma uničil kompletno dokumentacijo za kriptozaščito, elektronske sklope za šifriranje podatkov in dokumente. Ob predaji objekta je pobegnil domov, od koder se je javil svoji komandi. Sledil je ukazu in se javil v ... Tam je sprožil postopek za prenehanje aktivne vojaške službe. Narava njegovega dela v JA ga je ozko povezovala z delom obveščevalne in kontraobveščevalne službe JA. Ker je uničil pomembne dokumente, sledil ukazu komande in odšel v ... ter še naprej deloval v JA, je izkazal nelojalnost do Republike Slovenije in obstaja tudi možnost nadaljnjega delovanja proti Republiki Sloveniji.

Tožnik v tožbi navaja, da pri uničevanju dokumentov ni sodeloval. Sicer pa bi "dokumenti" imeli pomen za slovensko vojsko le v primeru, ko bi JA še naprej komunicirala s centrom. Vendar že nekaj dni pred 2.7.1991 ni bilo radijske, ampak zgolj telefonska komunikacija med centrom in JA. Teritorialni obrambi so bile predane novejše in vrednejše aparature v brezhibnem stanju: sprejemnik, teleprinter in antene, katerih onesposobitev bi pomenila precejšnjo gmotno škodo. Po prihodu v ... je 15.7.1991 vložil prošnjo za prekinitev vojaške službe in 22.7.1991 je dobil ustrezno odločbo. Nadalje tožnik navaja, da je v Sloveniji od leta 1978. Poročen je s slovensko državljanko, s katero imata sina slovenskega državljana. Med agresijo je ravnal korektno. Nikoli ni bil pripadnik KOS-a. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge v izpodbijani odločbi in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne. Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. I-1/91, 30/91 in 38/92 - ZDS) se ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega odstavka tega člena (stalno prebivališče v Republiki Sloveniji dne 23.12.1990 in dejansko življenje v Republiki Sloveniji) lahko zavrne vloga za državljanstvo tudi osebi, za katero so podani razlogi iz 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona (nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države).

Odločitev po navedenem predpisu je stvar prostega preudarka upravnega organa. Po presoji sodišča je tožena stranka popolno ugotovila dejansko stanje in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložila. Tudi sodišče se strinja z ugotovitvijo, da tožnikova obveščevalna in kontraobveščevalna dejavnost v JA, njegovo obnašanje pred predajo Radioizvidniškega centra teritorialni obrambi (uničenje dokumentacije) in ponovna vključitev v enoto JA, pomeni nevarnost za varnost in obrambo Slovenije.

Izpodbijana odločba je zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po 1. odstavku 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I).