Jedro

V obravnavanem primeru je upnik predlogu za izvršbo priložil izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe (A/2). V njem je poleg upnika naveden tudi dolžnik, znesek, ki ga dolguje ter datum dospelosti oziroma zapadlosti tega zneska v plačilo, listina je overjena s strani odgovorne osebe upnika. Ker torej ta listina formalnemu preizkusu ustreza, bi moralo sodišče prve stopnje na njeni podlagi izdati sklep o izvršbi.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo, ker upnik ni predložil dokazila, da je bila nanj prenesena terjatev iz verodostojne listine.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da je predlogu za izvršbo priložil overjen izpisek iz svojih poslovnih knjig, iz katerega je razvidna njegova terjatev do dolžnika. Takšen izpisek predstavlja verodostojno listino, na kateri mora sodišče dovoliti izvršbo. Res je sicer, da je v izpisku hkrati navedeno tudi ime odstopnika, ki je upniku odstopil terjatev do dolžnika, vendar to ne spremeni dejstva, da je terjatev izkazana v poslovnih knjigah upnika, kar je z vidika presoje pogojev za izdajo sklepa o izvršbi povsem dovolj. Upnik bi moral predložiti dokaz o prenosu terjatve nanj samo v primeru, če bi želel vložiti predlog za izvršbo na podlagi listine, ki bi izkazovala odstopnikovo terjatev (npr. račun družbe M.).

Pritožba upnika je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 2. odst. 23. čl. našteva verodostojne listine, na podlagi katerih je mogoče dovoliti izvršbo za izterjavo denarne terjatve. Med takšnimi listinami je naveden tudi izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru upnik takšno listino predlogu za izvršbo priložil (A/2). V njej je poleg upnika naveden tudi dolžnik, znesek, ki ga dolguje ter datum dospelosti oziroma zapadlosti tega zneska v plačlilo, listina je overjena s strani odgovorne osebe upnika. Ker torej ta listina formalnemu preizkusu ustreza, bi moralo sodišče prve stopnje na njeni podlagi izdati sklep o izvršbi. Te ugotovitve pa ne more omajati niti okoliščina, da se v izpisku nahajajo dodatne rubrike, napr. naveden je drug izdajatelj računa, od katerega očitno izvira navedena terjatev, saj v obravnavanem primeru ni bila predlagana izvršba na podlagi računa kot verodostojne listine (sodišče prve stopnje gotovo ne bi imelo pomislekov glede izdaje sklepa o izvršbi na podlagi enakega izpiska iz poslovne knjige, ki pa takšne dodatne rubrike ne bi vseboval).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.