Jedro

Tožnik v postopku ni izkazal, da je bil objekt v današnjih gabaritih zgrajen pred letom 31. 12. 1967. To pa pomeni, da tudi ni izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju po določbi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožnikovo zahtevo za izdajo potrdila, da ima objekt, zgrajen na zemljišču s parc. št. 258/3, k.o. ..., uporabno dovoljenje po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1), zavrnil in odločil, da stroške, ki so nastali pred izdajo te odločbe, trpi tožnik. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 1. 7. 2013 vložil vlogo za izdajo navedenega potrdila na podlagi 197. člena ZGO-1. Navedel je, da želi potrdilo za objekt v velikosti 103 m2, v katerem je vinska klet in vinotoč. Priložil je tudi izjavo priče A.A., da je tožnik vinotoč preuredil iz stare preše in kleti, ki je bila zgrajena pred letom 1967 in je služila za predelavo grozdja in shranjevanje in prodajo vina. Organ je s pridobitvijo podatkov po uradni dolžnosti ugotovil, da je bila stavba v izmeri 103 m2 evidentirana v zemljiškem katastru z odločbo o spremembi katastrskih podatkov z dne 7. 6. 2000. Tožnik je priložil še potrdilo z dne 14. 9. 1995, da je objekt priklopljen na električno omrežje in odločbo upravne enote z dne 17. 10. 1995, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti vinotoč. Iz arhivske dokumentacije organa je bilo pridobljeno še potrdilo z dne 21. 1. 2008, iz katerega izhaja, da so bili objekti na navedeni parcelni številki odmerjeni in evidentirani pred letom 1967, kar je razvidno iz meritev iz leta 1955, vendar so bili nato objekti leta 1999 brisani in odmerjeni ostali objekti, ki pa se lokacijsko ne pokrivajo s starimi objekti. Dne 5. 11. 2013 je bil opravljen tudi ogled objekta, s katerim je bilo ugotovljeno, da je objekt etažnosti K+P+M in da je streha dvokapnica s čopom na JV strani ter frčadi na V strani objekta. Ker na podlagi predložene dokumentacije še vedno ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil objekt zgrajen pred 31. 12. 1967, je organ tožniku naložil predložitev aero posnetkov iz leta 1967 oziroma bližnjih let. Tožnik je predložil aero posnetek iz leta 1959, iz katerega je razvidno, da so na navedeni parceli trije objekti, vendar objekt, za katerega tožnik želi pridobiti potrdilo, ni na mestu in v gabaritih, kot je evidentiran danes. Glede na navedeno organ zaključuje, da objekt, za katerega tožnik želi pridobiti potrdilo na podlagi 197. člena ZGO-1, v današnjih gabaritih ni bil zgrajen pred 31. 12. 1967. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da obravnavani objekt v današnjih gabaritih ni bil zgrajen pred 31. 12. 1967. Iz pridobljenih podatkov je namreč mogoče ugotoviti, da je bil obravnavani objekt (poslovna stavba 103 m2) v zemljiškem katastru evidentiran šele z odločbo o spremembi katastrskih podatkov z dne 7. 6. 2000. Če pa bi ta objekt v takšnih gabaritih obstajal že pred letom 1968 (in vse do danes), bi moral biti v obstoječih gabaritih tudi evidentiran v zemljiškem katastru že od začetka njegove izgradnje in tudi zaobsežen s predhodno izdanimi odločbami o spremembah vrst rabe (npr. že z odločbo GURS z dne 21. 6. 1999), kar pa ni bil, saj v kopijo katastrskega načrta ni bil vrisan, niti ni bil vrisan v kopijo katastrskega načrta s spremembami na podlagi izvedenih meritev z dne 22. 4. 1999. Iz aero posnetka iz 1959 je sicer videti, da se na predmetni parceli nahaja objekt, vendar je iz primerjave z današnjimi posnetki povsem jasno, da je obravnavani objekt drugačen, predvsem pa večji. Tudi aero posnetek iz 1968 (ki je sicer slabe kakovosti) organa ne more prepričati, da gre za isti objekt. Tudi iz fotografij, ki so bile posnete ob priliki ogleda, izhaja, da gre za novejšo trietažno stavbo, ki pa naj bi bila po navedbah pritožnika, v obdobju od 1982 do 1988, zgolj obnovljena in brez sprememb zunanjih gabaritov. To pa je zelo malo verjetno, celo ob upoštevanju predložene izjave priče. Poleg tega tožnik tudi sam navaja, da upravni organ „moti poenotena streha z ostalimi objekti“, iz česar je sklepati, da gre za en objekt kot celoto.

Tožnik se s takšno odločitvijo upravnega organa ne strinja. V tožbi navaja, da določbe ZUP ne določajo s kakšnimi dokazili se ugotavljajo dejstva. Tudi ZGO-1 ne navaja vrste dokazil. Zato je nezakonita presoja po prostem preudarku uradne osebe, če ni geodetske ali urbanistične stroke o tem ali lega, velikost in višinski gabarit objekta, razvidnega iz aero posnetka iz leta 1959, sovpada z lego in velikostjo objekta, ki je po sedanjih predpisih evidentiran v zemljiškem katastru. Posebej še z upoštevanjem dejstva, da so občani v preteklem obdobju lahko izvajali določene posege na podlagi tako imenovane gradbene ali lokacijske priglasitve. Povsem logično pa je, da so na objektu bile potrebne določene posodobitve, ki so dokazane s pričo. Glede na navedeno je upravni organ pri svoji odločitvi nepravilno uporabil materialni predpis. Iz listin v spisni dokumentaciji je razvidno, da ima objekt uporabno dovoljenje na podlagi prvega odstavka 197. člena ZGO-1. Zaradi negativne odločbe bi mu nastala tudi velika škoda, ker se z vinotočem preživlja. Smiselno je sodišče štelo, da predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožnik podal vlogo za izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju za objekt, na podlagi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1. Na podlagi navedene določbe se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. 12. 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve zakona na predpisan način evidentirana v zemljiškem katastru. Četrti odstavek istega člena pa določa, da se potrdilo, da ima objekt uporabno dovoljenje, izda na zahtevo lastnika objekta, če so takšni zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.

V obravnavani sporni zadevi je tako za odločitev ključno vprašanje, ali je tožnik v postopku izkazal, da je bil objekt, za katerega je želel pridobiti potrdilo o uporabnem dovoljenju (vinotoč v izmeri 103 m2) na navedenem zemljišču zgrajen pred 31. 12. 1967. Po presoji sodišča je upravni organ (tako prvostopenjski, kakor tudi drugostopenjski za njim), ob upoštevanju podatkov v spisu, pravilno ugotovil, da tožnik tega, da bi bil obravnavani objekt zgrajen pred 31. 12. 1967, ni izkazal. Tožnik je trditev, da je bil objekt zgrajen pred 31. 12. 1967, v postopku dokazoval zgolj s svojo izjavo in z izjavo priče. Listine in podatki, ki jih je upravni organ pridobil v postopku po uradni dolžnosti, pa izkazujejo ravno nasprotno, da je bil obravnavni objekt zgrajen po 31. 12. 1967. Iz pridobljenih listin namreč izhaja, da obravnavani objekt ob terenskem ogledu leta 1990 ni bil evidentiran in da je bil v zemljiškem katastru evidentiran šele z odločbo o spremembi katastrskih podatkov iz leta 2000. Prav tako iz aero posnetka iz leta 1959, kot je to pravilno navedel že drugostopenjski organ, izhaja, da se je na obravnavanem zemljišču sicer res nahajal objekt, vendar je iz primerjave z današnjimi posnetki povsem jasno, da je obravnavani objekt drugačen, predvsem pa večji. Tudi fotografije, posnete ob ogledu na kraju samem, kažejo, kot je to navedel že drugostopenjski organ, da gre za novejšo trietažno stavbo, za katero je malo verjetno, da bi bila samo obnovljena. Ob upoštevanju izvedenih dokazov je torej upravni organ po presoji sodišča pravilno ugotovil, da objekt v današnjih gabaritih ni bil zgrajen pred 31. 12. 1967. Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene. Odločilna okoliščina v obravnavanem primeru, da objekt v današnjih gabaritih ni bil zgrajen pred 31. 12. 1967, je bila po presoji sodišča v konkretnem primeru pravilno ugotovljena. Ker tožnik v tožbi smiselno predlaga postavitev izvedenca, sodišče pojasnjuje, da glede na navedeno odločilno okoliščino, za to ni bilo potrebe. Upravni organ je v upravnem postopku pravilno kot dokaz uporabil vse, kar je bilo primerno za ugotovitev stanja stvari in kar ustreza konkretnemu primeru, saj je v postopku uporabil listine, izjavo tožnika in izjavo priče in ogled na kraju samem. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati tožbena navedba, da bi tožniku z izdajo negativne odločbe nastala velika škoda.

Ker torej tožnik v postopku ni izkazal, da je bil objekt v današnjih gabaritih zgrajen pred letom 31. 12. 1967, kar pomeni, da tudi ni izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju po določbi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.