Jedro

V obravnavanem primeru gre za carinski ukrep začasnega zadržanja blaga, ki mu sledijo lahko različne situacije, odvisno od ravnanj prizadetih strank v postopku. Zato je za presojo zakonitosti konkretnega ukrepa predvsem relevantna okoliščina ali obstaja sum, da so z blagom kratene pravice intelektualne lastnine določene blagovne znamke, in ali blago ustreza opisu blaga in slikovnemu delu, kot izhaja iz odločbe za varstvo pravic intelektualne lastnine. Tožnik je bil pravilno pozvan, da se pisno izjavi o tem, ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne, z opozorilom na posledice molka, in tako njegove pravice v tem postopku niso bile kršene.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Carinski urad A., začasno zadržal 45.564 parov ženske, moške in otroške obutve v ocenjeni vrednosti v višini 31.880,40 USD zaradi domnevno kratene pravice blagovne znamke CROCS – oblika obutve (model) (točka I izreka); deklarant ali imetnik blaga v smislu 38. člena Uredbe (EGS) št. 2913/92 se lahko v roku 10-delovnih dni od prejema odločbe pisno izreče, ali je blago ponarejeno ali ne. V primeru molka lahko carinski organ na zahtevo imetnika pravice blago uniči (točka II. izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je pri odobritvi carinsko dovoljene rabe in uporabe Izpostava A. dne 17. in 20. 4. 2009 opravila delni pregled blaga – ženska, moška in otroška obutev s podplati in zgornjim delom iz plastične mase in ugotovila, da oblika obutve (model) ustreza obutvi CROCS. Iz dokumentov, priloženih k deklaracijama, je razvidno, da sta bili pošiljki dne 17. 4. 2009 z dvema tranzitnima dokumentoma (MRN) odpremljeni iz B., da sta prispeli iz Kitajske (ladijski prevoz) in da je obutev namenjena na italijanski trg. Prejemnik blaga (deklarant) je tožnik. Izpostava A. je ugotovila, da obstaja sum, da so z blagom kratene pravice intelektualne lastnine blagovne znamke CROCS ter da blago ustreza opisu blaga in slikovnemu delu, navedenem v Obvestilu o izdani odločbi za varstvo pravic intelektualne lastnine – CROCS Inc. št. ... z dne 1. 12. 2008. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je obutev izdelana iz plastične mase, različnih velikosti in barv, oblika obutve je v obeh pošiljkah enaka-model ustreza obutvi CROCS. Carinski organ dne 20. 4. 2009 posredoval fotografije izdelkov kontaktni osebi imetniku pravic družbi B., navedeni v Obvestilu o izdani odločbi za varstvo pravic intelektualne lastnine, ki je 20. 4. 2009 carinskemu organu sporočila, da gre v obravnavanem primeru za ponarejeno blago.

Kot pravno podlago za začasno zadržanje prepustitve blaga carinski organ navaja 1. odstavek 9. člena, 13. člen in 11. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. 7. 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice (UL L 196, 2. 8. 2003, vključno z vsemi spremembami; v nadaljevanju temeljna uredba) ter 1. in 2. odstavek 71. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04 in 111/07, v nadaljevanju ZICPES), ki jih citira. Deklarant ali imetnik blaga v smislu 38. člena Uredbe EGS št. 2913/92 se lahko v roku 10-delovnih dni izreče ali gre za ponarejeno oz. piratsko blago ali ne. Če take izjave carinski organ ne prejme v predpisanem roku, se lahko blago na zahtevo imetnika pravice odvzame in uniči (2. odstavek 71. člena ZICPES). Imetnik pravice mora v 10-delovnih dneh od izdaje odločbe vložiti tožbo zoper domnevnega kršitelja, o čemer mora podati pri Carinskem uradu A. dokazilo o vloženi tožbi oz. v istem roku tudi notarsko overjen dogovor z domnevnim kršitelja svojih pravic o tem, da se blago uniči pod carinskim nadzorom (72. člen ZICPES).

Tožnik v tožbi navaja, da je ustno poizvedel pri toženi stranki ali je imetnik pravice vložil tožbo v roku ter da je zahteval pisni odgovor in dobil ustno izjavo zaposlene, da imetnik pravice tožbe še ni vložil in da so mu podaljšali rok še za 10-delovnih dni. Tožeča stranka se ne strinja z načinom, kako je tožena stranka podaljšala rok imetniku pravice in meni, da je prišlo do kršitve postopka zaradi napačne uporabe Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti, v katerem ni govora o kakšnem podaljševanju rokov za vložitev tožbe. V obravnavanem primeru tako imetnik pravice v določenem roku ni vložil tožbe. Tožena stranka je rok iz 2. odstavka 71. člena ZICPES podaljšala še za 10 dni, ne da bi o tem izdala uraden sklep in ga vročila tožeči stranki, kar je v nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku, zato meni, da imetnik pravice ni pravočasno vložil tožbe, ter mu mora tožena stranka nemudoma predmetno blago prepustiti v izbrano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo. Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da se je pri pregledu blaga porodil sum, da blago krši pravice intelektualne lastnine, in sicer modele imetnika pravice družbe Crocs, ter se sklicuje na 9. člen temeljne uredbe. Tožena stranka je bila s strani GCU obveščena (obvestilo št. ... z dne 1. 12. 2008) o izdani odločbi o zahtevi za varstvo pravic, ki jo je izdal carinski organ Velike Britanije. Ker je obstajal sum, da gre v obravnavanem primeru za ponarejeno blago, je izdal izpodbijano odločbo o začasnem zadržanju blaga, ki je bila vročena imetniku pravice in domnevnemu kršitelju. Člen 13 temeljne uredbe določa, da če v 10-delovnih dneh od prejema obvestila o začasnem zadržanju blaga, carinski urad ni obveščen o vloženi tožbi, se blago sprosti v zahtevano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, tako kot je navedeno tudi v izpodbijani odločbi.

Po 11. členu temeljne uredbe lahko države članice z nacionalnim predpisom uvedejo t.i. poenostavljen postopek, kar je RS storila z ZICPES, ter se v nadaljevanju sklicuje na 1., 2. in 4. odstavek 71. člena ZICPES. Če domnevni kršitelj izjavi, da blago ne krši pravic intelektualne lastnine, mora imetnik vložiti tožbo v skladu s členom 13 temeljne uredbe po rednem postopku.

V konkretnem primeru je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, ki je bila vročena imetniku pravice oz. njenemu zastopniku dne 23. 4. 2009 in tožeči stranki, ki je odločbo prevzela 21. 4. 2009 in je 6. 5. 2009 podala pisno izjavo o tem, da blago ni ponarejeno. Dne 11. 5. 2009 je zastopnica imetnika pravice vložila prošnjo za podaljšanje roka za pripravo tožbe, kar ji je bilo ugodeno s sklepom z dne 13. 5. 2009, s katerim je bil tožnik ustno seznanjen. Sklep je bil izdan na podlagi 3. odstavka 71. člena ZICPES, po katerem se rok za pripravo tožbe lahko podaljša, če je to primerno, zato tožena stranka meni, da je bil sklep izdan upravičeno, saj sta se imetnik pravice in domnevni kršitelj dogovarjala o morebitni sklenitvi dogovora o uničenju blaga. Imetnik pravice je že vložil tožbo pri sodišču zoper imetnika blaga. Sodišču predlaga, da tožbo v celoti zavrne.

V odgovoru na odgovor na tožbo tožeča stranka vztraja, da je prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka v delu, kako je tožena stranka podaljšala rok imetniku pravice, zaradi česar je imetnik vložil tožbo prepozno in je bilo zato blago nepravilno zaseženo. Pooblastilo iz temeljne uredbe o podaljšanju roka imetniku pravice še za 10 dni če je to primerno, pa je široko in neopredeljeno.

V pripravljalnem spisu tožena stranka navaja, da se v obravnavanem primeru tožeča stranka ni strinjala z uničenjem in je podala izjavo, da blago ni ponarejeno, zato je moral imetnik pravice v skladu z 2. odstavkom člena 11 temeljne uredbe vložiti zoper deklaranta tožbo, za katero ima določen rok 10 delovnih dni. Navede pa tudi, da sta se stranki dogovarjali o sklenitvi sporazuma glede blaga, ki bi izključeval tožbo. Ko je rok za predložitev sporazuma skoraj potekel, je imetnik pravice uvidel, da do sporazuma ne bo mogoče priti in je vložil prošnjo za podaljšanje roka, ker priprava tožbe zahteva določen čas, zato se je toženi stranki zdelo primerno, da se rok podaljša. Sodišče je drugopis tožbe, odgovor na tožbo in ostale listine zaradi morebitnega odgovora poslalo zastopniku imetnika pravice, ki na vloge ni posebej odgovoril. Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za situacijo, ki ustreza zakonskemu dejanskemu stanju iz 9. člena Uredbe Sveta ES št. 1383/2003 z dne 22. 7. 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravic, ki se nanj pravilno sklicuje tožena stranka. Če carinski urad, ki mu je bila v skladu z 8. členom poslana odločba, s katero se ugodi zahtevi vlagatelja (po potrebi po posvetovanju z vlagateljem), ugotovi, da glede blaga v eni od situacij iz člena 1/1 obstaja sum, da krši pravice intelektualne lastnine, ki jo ureja ta uredba, prekine sproščanje blaga ali ga zadrži. Navedeni pogoj je tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru izpolnjen. Carinski urad A. je dobil Obvestilo o izdani odločbi za varstvo pravic intelektualne lastnine Crocs Inc. št. ... z dne 1. 12. 2008. Ob pregledu blaga je ugotovil, da obstaja sum, da so z blagom kratene navedene pravice intelektualne lastnine blagovne znamke CROCS ter da blago ustreza opisu blaga in slikovnemu delu, ki je navedeno v Obvestilu.

Po 2. odstavku 9. člena temeljne uredbe o svojem ukrepanju pristojni carinski urad obvesti imetnika pravice in deklaranta ali imetnika blaga v smislu 38. člena Uredbe (EGS) št. 2913/92; pooblaščen je tudi, da navedene uradno obvesti o dejanski ali ocenjeni količini in dejanski ali domnevni naravi blaga, katerega sproščanje je bilo prekinjeno ali ki je bilo zadržano, ne da bi ga pošiljanje teh informacij zavezovalo k temu, da od pristojnega organa zahteva sprejetje vsebinske odločitve. Po 2. odstavku 71. člena ZICPES mora carinski organ o ukrepu začasnega zadržanja blaga deklaranta, lastnika blaga ali osebo, ki z blagom razpolaga, pozvati, da se v roku 10-delovnih dni, v primeru pokvarljivega blaga pa v roku 3-delovnih dni, od prejema obvestila o začasnem zadržanju blaga pisno izjavi o tem, ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne, ali soglaša z uničenjem tega blaga. Hkrati ga mora carinski organ opozoriti, da se bo v primeru molka štelo, da daje soglasje k uničenju blaga pod carinskim nadzorom. Z navedenim opozorilom na posledice molka je bil tožnik pravilno seznanjen.

V obravnavanem primeru gre po povedanem za ukrep, ki mu sledijo lahko različne situacije, odvisno od ravnanj prizadetih strank v postopku. Zato je za presojo zakonitosti konkretnega ukrepa predvsem relevantna okoliščina ali obstaja sum, da so z blagom kratene pravice intelektualne lastnine določene blagovne znamke, v obravnavanem primeru znamke CROCS, in ali blago ustreza opisu blaga in slikovnemu delu, kot izhaja iz odločbe za varstvo pravic intelektualne lastnine z dne 1. 12. 2008, ki je bila poslana Carinskemu uradu A.. Iz ugotovitev prvostopnega organa izhaja, da je obutev izdelana iz plastične mase, tako podplat kot zgornji del, različnih velikosti in barv, ter da je oblika obutve v obeh spornih pošiljkah enaka, in da model ustreza obutvi CROCS, za kar je carinski organ vzel tudi vzorce v skladu s 3. odstavkom 9. člena temeljne uredbe. Tudi po mnenju sodišča je carinski organ pojasnil razloge za sum, da so z blagom kratene pravice intelektualne lastnine blagovne znamke CROCS iz Obvestila o izdani odločbi za varstvo pravic intelektualne. Zato je tudi po mnenju sodišča podan razlog po 1. odstavku 9. člena temeljne uredbe za ukrepanje za začasno zadržanje spornega blaga. Tožnik pa je bil pravilno pozvan, da se pisno izjavi o tem, ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne, z opozorilom na posledice molka in njegove pravice v tem postopku niso bile kršene.

Očitki tožnika, ki se nanašajo na nezakonito podaljšanje roka za vložitev tožbe imetniku pravice pred pristojnim sodiščem v smislu 13. člena temeljne uredbe, na drugačno odločitev v obravnavani zadevi začasnega zadržanja blaga ne vplivajo, saj niso predmet izpodbijane odločbe. Relevantni za obravnavani ukrep pa tudi niso očitki tožnika glede nepravočasnosti tožbe imetnika, kar naj bi imelo za posledico sprostitev oz. prepustitev blaga v izbrano carinsko rabo. Iz uradnih podatkov sodišča pa je razvidno, da je sodišče o navedenih očitkih tožnika glede podaljšanja roka odločilo s sodbo opr. št. I U 1084/2009 z dne 19. 1. 2010, s katero je bila tožba tožnika zavrnjena.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, dalje ZUS-1). Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1.