Jedro

V obravnavanem primeru opravljena cenitev nepremičnin po vsebini ne predstavlja zelo zahtevnega cenilnega izvida in mnenja, kljub temu da skupaj s prilogami obsega 145 strani, nedvomno pa gre za zahtevno cenilno poročilo, za katero Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik) v prvem odstavku 47. člena določa nagrado v znesku 276,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje tudi odmerilo.

Pravilnik ne vsebuje nobenega določila, po katerem bi sodnemu cenilcu za vsako uro, ki jo porabi za pisanje cenilnega izvida in mnenja, pripadalo 46,00 EUR.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se 1., 2. in 4. točka izreka sklepa sedaj glasijo: „1. Sodni cenilki M.F. se za pisno izdelano cenilno poročilo odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v skupnem bruto znesku 1.263,82 (tisoč dvesto triinšestdeset 82/100) EUR.

2. V odmerjeni nagradi in nadomestilu za stroške je vračunan 20 % DDV v znesku 210,64 (dvesto deset 64/100) EUR.

4.Upnik je dolžan v roku 8 (osem) dni plačati na račun sodišča še 763,82 (sedemsto triinšestdeset 82/100) EUR dodatnega predujma.“ V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sodni cenilki M.F. odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem brutu znesku 1.177,10 EUR za pisno izdelano cenilno poročilo(1. točka izreka), od navedenega zneska .. d.o.o. obračunalo DDV (20%) v znesku 196,18 EUR (2. točka izreka), in sklenilo, da plačilo izvrši finančno računovodska služba sodišča na račun ... d.o.o., odprtem pri ..., iz sredstev predujma, ki ga je založil upnik, najkasneje v roku 45 dni po pravnomočnosti tega sklepa (3. točka izreka) ter upniku naložilo, da v roku osmih dni plača na račun sodišča še 680,00 EUR dodatnega predujma (4. točka izreka).

Sodna cenilka je pravočasno vložila pritožbo z dne 30.01.2010, s katero je delno izpodbijala navedeni sklep sodišča prve stopnje, brez določne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi je pojasnila, kako je potekalo njeno delo v obravnavani izvršilni zadevi in vztrajala pri plačilu stroškov kilometrine za relacijo Murska Sobota – Kamnica – Muska Sobota in stroškov za manj zahtevna ogleda, opravljena dne 30.06.2009 in dne 03.09.2009, ki ji jih sodišče prve stopnje ni priznalo. V nadaljevanju pritožbe je navedla, da ji je sodišče prve stopnje za pisno izdelavo cenitvenega poročila odmerilo prenizko nagrado, in sicer samo v višini 276,00 EUR, pri tem pa ni upoštevalo, da si je morala za njegovo izdelavo priskrbeti obsežno dokumentacijo, in da je za njegovo izdelavo porabila 13 ur. Opozorila je tudi na težave, ki jih je imela pri opravljanju ogledov. V zvezi s priglašenimi stroški za čas potovanja na ogled v znesku 240 EUR je pojasnila, da jih je napačno zaračunala, zato se pravilni znesek glasi 160.00 EUR, in v ta namen predložila tudi popravljeni stroškovnik. Pritožbenemu sodišču je smiselno predlagala ugodno rešitev njene pritožbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ki naj izda nov sklep in ji izplača znesek 1.430,26 EUR.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, pri tem pa po uradni dolžnosti preizkusilo, ali so podani razlogi, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.

V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika z dne 06.02.2008 (list št. 13 in 14 sodnega spisa) poleg že dovoljenih sredstev izvršbe za poplačilo upnikove denarne terjatve s sklepom z dne 22.12.2008 (list. št. 21 in 22) v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ dovolilo izvršbo še na dolžnikovih nepremičninah, vpisanih pod vložno št. ..., k.o. ..., v lasti dolžnika do 1/10, vložno št. , k.o. , v lasti dolžnika do 1/5, vložno št. ..., k.o. ..., v lasti dolžnika do celote, vložno št. ..., k.o. ..., v lasti dolžnika do 1/5 in vložno št. ... , k.o. ..., v lasti dolžnika do 12/72. Za ocenitev oziroma ugotovitev tržne vrednosti navedenih nepremičnin je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15.05.2009 (list. št. 35 in 36) določilo sodno izvedenko in cenilko za nizke gradnje in kmetijska zemljišča M.F. Navedena sodna cenilka je sodišču prve stopnje predložila cenitveno poročilo z dne 07.12.2009 skupaj s prilogami, spremnim dopisom, izjavo, stroškovnikom in računom št. 110/09 – C (list št. 53 do 203).

Pritožbeno sodišče je po natančnem pregledu zadeve ugotovilo, da so pritožbene navedbe v zvezi zavrnitvijo potnih stroškov za relacijo Murska Sobota – Kamnica – Murska Sobota v znesku 19,36 EUR, kamor se je sodna cenilka trikrat odpravila z namenom opraviti ogled nepremičnin, ki ležijo v k.o. .., in stroškov za opravljen manj zahteven ogled v znesku 46,00 EUR, ki ga je cenilka poskušala opraviti dne 30.6.2009 in dne 03.09.2009, utemeljene.

Sodna cenilka je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 01.07.2009 (list. št. 38 in 39) obvestila, da je želela opraviti oglede navedenih nepremičnin dne 16.06.2009 in dne 30.06.2009, vendar jih ni mogla opraviti zaradi nasprotovanj in onemogočanja, da se opravijo, tako s strani dolžnika kot tudi ostalih solastnikov, ter prosila sodišče za imenovanje izvršitelja za pomoč pri cenitvi nepremičnin dolžnika. Upnik je dne 24.07.2009 sodišču prve stopnje z dopisom z dne 21.07.2009 (list. št. 42) sporočil, da naj sodna cenilka opravi cenitev nepremičnin, upoštevajoč pri tem dolžnikov delež na navedenih nepremičninah, do višine zneska, s katerim bo dolžnik lahko poplačal upnikovo terjatev, in če so za to potrebne vse nepremičnine, naj seveda oceni vse.

Iz navedenega cenitvenega poročila izhaja, da je sodna cenilka v skladu z navedenim upnikovim dopisom ocenila samo nepremičnine pod vložno št. ..., k.o. ..., ter objekte na navedenih nepremičninah, v katere ji je omogočil vstop M.P., solastnik do 9/10 na teh nepremičninah. Pri tem je ugotovila, da bo ocenjena vrednost dolžnikovega solastniškega deleža (to je 1/10) na navedenih nepremičninah pod vložno št. ..., k.o. ..., v znesku 7.902,45 EUR zadoščala za poplačilo njegovega dolga, zato ostalih v cenitev predlaganih nepremičnin ni ocenila. Poleg tega iz cenitvenega poročila (list. št. 61) tudi izhaja, da je ogled v tej zadevi poskusila opraviti poleg zgoraj navedenih datumov še dne 03.09.2009, ogled ocenjenih nepremičnin, ki ležijo v k.o. ... pa je opravila dne 23.11.2009. Poleg te ugotovitve je pritožbeno sodišče še upoštevalo, da so bili navedeni ogledi nepremičnin, ki ležijo v k.o. ..., potrebni tudi zato, ker dolžnik, ki je nasprotoval in onemogočal oglede navedenih nepremičnin, prebiva na eni od nepremičnin pod vložno št. ..., k.o. ..., to pa so počeli tudi ostali solastniki, zaradi česar se je morala večkrat vrniti. Poleg tega si je sodna cenilka ocenjene nepremičnine lahko ogledala šele dne 23.11.2009, pri tem pa ni mogla natančno ugotoviti, koliko znaša tržna vrednost nepremičnin pod vložno št. ..., k.o. ... oziroma, da bo to zadoščalo za poplačilo upnikove terjatve. Tako sodni cenilki v skladu z določili 40.a člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik) pripadajo potni stroški v znesku 79,68 EUR, in ne le v znesku 60,32 EUR. Sodišče prve stopnje ji je zato povrnilo potne stroške za oglede na relaciji Murska sobota – Kamnica – Murska sobota v prenizkem znesku, ko ji enega ogleda na tej relaciji ni priznalo, ker iz cenilnega zapisnika naj ne bi izhajalo, da je ogled nepremičnin na tej relaciji opravila trikrat oziroma to po mnenju sodišča prve stopnje naj ne bi bilo potrebno. Glede na to ji je sodišče prve stopnje tudi napačno odmerilo stroške za oglede, saj ji glede na obrazloženo v skladu s prvim odstavkom 46. a člena Pravilnika za oba opravljena manj zahtevna ogleda pripada 92,00 EUR, in ne le 46,00 EUR.

Neutemeljene pa so pritožbene navedbe sodne cenilke, da ji je sodišče odmerilo prenizko nagrado za pisno izdelavo cenilnega poročila. Tudi pritožbeno sodišče je ugotovilo, da v obravnavanem primeru opravljena cenitev nepremičnin pod vložno št. ..., k.o. ..., po vsebini ne predstavlja zelo zahtevnega cenilnega izvida in mnenja, kljub temu da skupaj s prilogami obsega 145 strani, nedvomno pa gre za zahtevno cenilno poročilo, za katero Pravilnik v prvem odstavku 47. člena določa nagrado v znesku 276,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje tudi odmerilo.

Sodna cenilka se je pri tem neutemeljeno sklicevala na težave, s katerimi se je soočala pri ogledih in so že pojasnjene zgoraj, ter na dejstvo, da si je morala priskrbeti obsežno dokumentacijo, ki je obsegala 89 strani grafičnih načrtov parcel in tekstualnih opisov za te parcele, česar pa sodišče prve stopnje po njenem mnenju pri odmeri nagrade za pisno izdelavo cenilnega poročila ni upoštevalo. Poleg tega bi naj za pisanje poročila porabila 13 ur, ob upoštevanju Pravilnika, po katerem je po njenem mnenju ena ura enakovredna 46,00 EUR, pa je tudi zahtevani znesek 414,00 EUR prenizek, saj to pomeni, da je za izdelavo cenitvenega poročila zaračunala samo 9 ur. V zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da ji je sodišče prve stopnje za zbiranje in proučevanje dokumentacije, ki si jo je sodna cenilka sama pridobila, pravilno in v skladu s 3. točko prvega odstavka 46. člena Pravilnika odmerilo nagrado v znesku 138,00 EUR. V zvezi z opravljenimi ogledi pa ji je pritožbeno sodišče priznalo vse zahtevane potne stroške v znesku 79,68 EUR in stroške za oglede v znesku 276,00 EUR. Poleg tega Pravilnik ne vsebuje nobenega določila, po katerem bi sodnemu cenilcu za vsako uro, ki jo porabi za pisanje cenilnega izvida in mnenja, pripadalo 46,00 EUR.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je stroške za čas potovanja na ogled v znesku 240,00 EUR napačno zaračunala, in da se pravilni znesek zato glasi 160,00 EUR, in v ta namen predloženem popravljenem stroškovniku (list. št. 222), pritožbeno sodišče ugotavlja, da ji je sodišče prve stopnje iz tega naslova priznalo 180,00 EUR, kar je več kot izvedenka v pritožbi trdi, da ji pripada, zato je odločitev sodišča prve stopnje v zvezi s tem sodni cenilki v korist, in tako nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje v tem delu. Poleg tega je pritožbeno sodišče moralo smiselno upoštevati tudi določilo 359. člena ZPP v zvezi 366. členom ZPP, ki določa, da pritožbeno sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče moralo na novo ovrednotiti materialne stroške v zvezi s cenilskim delom, ki v skladu s tretjim odstavkom 41. člena Pravilnika znašajo 103,50 EUR.

Sodni cenilki je tako pritožbeno sodišče zvišalo nagrado in nadomestilo za stroške za znesek 72,26 EUR. To pomeni, da ji za pisno izdelano cenilno poročilo pripada nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 1.053,18 EUR, kar ob upoštevanju DDV (20% oziroma 210,64 EUR) znaša 1.263,82 EUR. Glede na to, da je upnik v skladu s sklepom z dne 24.04.2009 do sedaj plačal predujem za sodnega cenilca le v znesku 500,00 EUR (list. št. 35), je pritožbeno sodišče upniku naložilo doplačilo predujma za navedeno sodno cenilko v znesku 763,82 EUR.

Ker so bili pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala pritožnica, delno podani, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v ostalem pa njeno pritožbo zavrniti in v nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

O stroških v zvezi s pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih sodna cenilka ni priglasila.

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.