Jedro

Skupna hipoteka ni zgolj navadna vsota zastavnih pravic na posameznih nepremičninah. Sodišče, kjer se vodi glavni vložek je zato pristojno tudi za posamezna procesna opravila, ki se nanašajo na stranski vložek.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je s sklepom pod opr.št. Z...3 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini, vpisani pri vl.št. 346 k.o. K. Odločilo je še, da bo po pravnomočnosti tega sklepa predlog v tem delu odstopljen v reševanje Okrajnemu sodišču v Kočevju.

S sklepom pod opr.št. Z...4 pa je sodišče v korist upnika na podlagi izvršilnega naslova (seznam davčnega dolga) dovolilo zavarovanje terjatve v znesku 711.795,00 SIT proti dolžniku z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na dolžnikovi nepremičnini v nedoločenem deležu z.k.t. II v vl.št. 3048 k.o. M. Zoper prvi sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je vložil predlog za zavarovanje denarne terjatve s skupno hipoteko in sicer na nepremičnini v M... kot glavnem vložku ter na nepremičnini v K... kot stranskem vložku. Pritožnik opozarja, da bi moralo sodišče ravnati v skladu z določili 66., 77. in 78 člena ZZK. V predlogu je upnik označil vrstni red, po katerem je naslovno sodišče dolžno po izvršenem vpisu predlog odstopiti v nadaljnje reševanje Okrajnemu sodišču v Kočevju.

Uveljavljajoč bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa se upnik pritožuje tudi zoper drugi sklep. Navaja, da je podal predlog za vpis skupne zastavne pravice in sicer tako, da postane vložek v k.o. M. glavni vložek, vložek v k.o. K. pa stranski vložek. Naslovno sodišče pa ni navedlo, da gre za skupno hipoteko in tudi ni obrazložilo, zakaj predlagane zastavne pravice ni vpisalo kot skupne zastavne pravice.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožnik pravilno opozarja, da je vložil predlog za zavarovanje denarne terjatve s t.i. skupno hipoteko. Skupno hipoteko najprej ureja 13. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK. Ta določa, da se skupna hipoteka vpiše na nepremičnine, ki so vpisane v več zemljiškoknjižnih vložkih s tem, da se določi glavni vložek. Pri zemljiškoknjižnem vložku se zaznamujejo ostali zemljiškoknjižni vložki, v katerih je vpisana skupna hipoteka. Drugi odstavek 21. člena Pravilnika o vodenju zemljiške knjige - PVZK pa predvideva, da se pri glavnem vložku zaznamujejo sovložki, pri vsakem sovložku pa se zaznamuje glavni vložek. Že iz navedenega je razvidno, da torej skupna hipoteka ni navadna vsota zastavnih pravic na posameznih nepremičninah, marveč posamezna zemljiškoknjižna pravila (npr. 22. člen PVZK) posamezne zemljiškoknjižne vložke medsebojno povezujejo. S procesnega vidika pa je posebnost skupne hipoteke v tem, da se izvrši več vpisov na podlagi enega predloga (glej 66., 67. in 77. člen ZZK). V drugem odstavku 66. člena ZZK pa je določeno, kako ravna sodišče v primeru takšnega predloga. V skladu s to določbo sodišče, ki je prejelo predlog, po izvršitvi vpisa pravic v vložku, ki ga vodi, odstopi predlog s predloženimi listinami v nadaljnje ravnanje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. Zakon torej uporablja pojem nadaljnje obravnavanje. Pri nadaljnjem obravnavanju pa to sodišče preveri le, ali iz vpisov v zemljiški knjigi ne izhaja ovira za vpis (5. točka prvega odstavka 86. člena ZZK). Tisto sodišče, ki pa je predlog najprej prejelo, pa ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vpis iz 1. do 4. točke 86. člena ZZK (glej tudi komentar k 66. členu ZZK v: Plavšak, Frantar, Juhart: ZZK s komentarjem, Ljubljana 1998).

Iz zgoraj povedanega sledi dvoje. Materialnopravno torej skupna hipoteka ni zgolj vsota zastavnih pravic na posameznih nepremičninah, procesnopravno pa je za odločanje delno pristojno sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, kjer se beleži glavni vložek, delno pa sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, kjer se beleži sovložek. Ker je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini v nedoločenem deležu z. k. t. II v vl.št. 3048 k.o. M., upnik pa je predlagal zavarovanje s skupno hipoteko, je odločilo mimo upnikovega predloga. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče sklep pod opr. št. Z...4 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Prav tako pa je bilo treba razveljaviti sklep pod opr.št. Z...3, s katerim se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno za odločitev o predlogu za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini, vpisani pri vl.št. k.o. K. Iz zgoraj navedenih razlogov, je namreč zaključek, da je bil predlog v tem obsegu vložen pri krajevno nepristojnem sodišču, napačen. Zgoraj opisan postopek namreč predvideva procesno ravnanje sodišča, kjer se vodi glavni vložek, tudi glede sovložka. Zakon sodišču nalaga le to, da v skladu z drugim odstavkom 66. člena ZZK zadevo odstopi v nadaljnje obravnavanje, kar pa ne pomeni tudi tega, da je to prvo sodišče krajevno nepristojno. V skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je zato pritožbeno sodišče tudi ta sklep razveljavilo.

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje odloči o predlogu za zavarovanje s skupno zastavno pravico v skladu s postopkom kot ga predvidevata ZZK in PVZK.