Jedro

V skladu s 162. členom ZD mora v zapuščinskem postopku sodišče med drugim ugotoviti, kdo so pokojnikovi zakoniti oz. oporočni dediči, v skladu s petim odstavkom 207. člena ZD pa lahko zapuščinsko sodišče, če dvomi, da bi bil tisti, ki zahteva dediščino na podlagi zakona, edini ali najbližji pokojnikov sorodnik, zasliši tudi osebe, za katere misli, da bi utegnile imeti enako ali močnejšo pravico do dediščine. Ena izmed glavnih nalog zapuščinskega postopka je tako ravno ugotovitev dedičev zapustnika in drugih oseb, ki jim gre kaka pravica iz zapuščine, med katere se nato (na podlagi zakona ali na podlagi oporoke) razdeli zapustnikova zapuščina.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o dedovanju razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapustnik oporoke ni napravil, bil je razvezan in je zapustil dva potomca R.K. in D.K., ki sta se oba k dedovanju prijavila in kot zakonita dediča dedujeta vsak do 1/2 zapuščine (1. točka odstavka A izreka). V zapuščino spada v 2. točki odstavka A izreka podrobneje navedeno orožje, katerega skupno vrednost je sodišče prve stopnje po napovedi ocenilo na znesek 400,00 EUR. Drugega premoženja, ki bi spadalo v zapuščino, ni. Med odbitke je priznalo pogrebne stroške in stroške spomenika v vrednosti 3.000,00 EUR. Sodne takse ni odmerilo, ker ni bilo vrednosti čiste zapuščine. Za dediče po zakonu je razglasilo zapustnikova sinova R.K. in D.K., ki dedujeta vsak do 1/2 zapuščine, s tem, da sta se dediča sporazumela, katero orožje iz zapuščine prejme kateri od njiju, kot to podrobneje izhaja iz odstavka B izreka sklepa. Sodišče prve stopnje je še odredilo, da se zapuščina prenese na zakonita dediča (odstavek C izreka sklepa).

Zoper tako odločitev se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dedič D.K., zlasti zaradi bistvene kršitve procesnih določb in posledično napačne ugotovitve dejanskega stanja s smiselnim pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Izpostavlja, da je prvostopno sodišče seznanil z obstojem zunajzakonske skupnosti zapustnika z E.K., katere obstoj je potrdil tudi drugi dedič R.K., hkrati pa je pritožnik uveljavljal nujni delež z vračunanjem darila (ki naj bi ga zapustnik podaril zunajzakonski partnerki). Ne glede na to pa je sodišče prve stopnje pri ugotovitvi dedičev zapustnika izhajalo zgolj iz podatkov smrtovnice. Ker ima sodišče dolžnost, da po svojih močeh ugotovi vse dediče zapustnika, pri čemer mora izhajati iz vseh podatkov, ki jih pridobi tekom postopka, je prvostopno sodišče s tem, ko izpostavljenih navedb pritožnika ni raziskovalo, po njegovem prepričanju ravnalo v nasprotju z določilom petega odstavka 207. člena in 162. člena Zakona o dedovanju - ZD. V zvezi z obstojem zunajzakonske skupnosti bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati tudi E.K. in jo pritegniti v postopek, v kolikor obstoj zunajzakonske skupnosti ne bi bil sporen, pa jo tudi upoštevati kot zakonito dedinjo ter posledično slediti pritožnikovemu predlogu glede uveljavljanega nujnega deleža. V primeru spora o obstoju zunajzakonske skupnosti pa bi moralo sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekiniti in udeležence napotiti na pravdo. Pritožbenih stroškov pritožnik ne priglaša. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 163. členom ZD ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je bilo v izpodbijanem sklepu zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

V obravnavani zadevi je namreč dedič d.k. med zapuščinskim postopkom uveljavljal svoj nujni delež ter zahteval, da se v skladu z 28. členom ZD ugotovi vrednost zapuščine po pokojnem in pri tem vračuna vrednost darila, ki ga je zapustnik podaril svoji zunajzakonski partnerki E.K.z darilno pogodbo, sklenjeno v notarskem zapisu. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da pride v primeru, ko zapustnik z darili prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine, do prikrajšanja nujnega deleža, zaradi česar se lahko na izrecno zahtevo nujnega dediča vrnejo darila, vendar pa lahko v primeru, če obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, nujni dedič vrnitev daril uveljavlja le v pravdi. Ker po zaključku sodišča prve stopnje v konkretnem primeru E.K. ni bila udeleženka zapuščinskega postopka, saj jo je sodišče prve stopnje vabilo na zapuščinsko obravnavo le glede terjatve za pogrebne stroške, lahko nujni dedič zoper njo uveljavlja zahtevek na vrnitev darila v pravdi. Zapustnikovo zapuščino je tako sodišče prve stopnje razdelilo zgolj med zapustnikova sinova kot zakonita dediča. S tako odločitvijo je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZD namreč v krog zakonitih dedičev spadajo zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. V skladu z drugim odstavkom istega člena kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Ob zavzemanju zapustnikovega sina in zakonitega dediča, da naj se v vrednost zapuščine, na podlagi katere naj se izračuna njegov nujni delež, upošteva vrednost darila, ki ga je zapustnik podaril svoji zunajzakonski partnerki E.K., je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da tudi slednja kot zunajzakonska partnerka zapustnika spada v krog zapustnikovih zakonitih dedičev. Pritožnik v svoji pritožbi utemeljeno opozarja, da mora v skladu s 162. členom ZD v zapuščinskem postopku sodišče med drugim ugotoviti, kdo so pokojnikovi zakoniti oz. oporočni dediči, kakor tudi, da lahko v skladu s petim odstavkom 207. člena ZD zapuščinsko sodišče, če dvomi, da bi bil tisti, ki zahteva dediščino na podlagi zakona, edini ali najbližji pokojnikov sorodnik, zasliši tudi osebe, za katere misli, da bi utegnile imeti enako ali močnejšo pravico do dediščine. Ena izmed glavnih nalog zapuščinskega postopka je tako ravno ugotovitev dedičev zapustnika in drugih oseb, ki jim gre kaka pravica iz zapuščine, med katere se nato (na podlagi zakona ali na podlagi oporoke) razdeli zapustnikova zapuščina.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega naziranja glede kroga zakonitih dedičev nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ob informaciji, ki jo je v zapuščinskem postopku posredoval zapustnikov sin, da naj bi namreč pokojni pred smrtjo živel v zunajzakonski skupnosti, bi moralo sodišče prve stopnje tudi navedeno vprašanje v skladu s prvim odstavkom 207. člena ZD obravnavati v zapuščinskem postopku. Ker spada zapustnikova domnevna zunajzakonska partnerka (v kolikor ni bilo razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna) kot zakonita dedinja v krog prizadetih oseb v smislu drugega odstavka 205. člena ZD, bi jo moralo sodišče prve stopnje na narok vabiti, vendar ne zgolj kot upnico zapuščine (kot to izhaja iz list št. 11 spisa), ampak kot potencialno dedinjo, jo hkrati opozoriti po tretjem odstavku 205. člena ZD ter ji omogočiti, da poda potrebno izjavo po drugem odstavku 207. člena ZD. Šele v kolikor se zapustnikova domnevna zunajzakonska partnerka zapuščinske obravnave kljub pravilnemu vabljenju ne bi udeležila, bi lahko sodišče prve stopnje njene pravice obravnavalo po podatkih, s katerimi razpolaga (tretji odstavek 207. člena ZD). Ob tem bi seveda moralo upoštevati tudi podatke in zatrjevanja, ki jih je s tem v zvezi sodišču posredoval zakoniti dedič D.K..

Zaradi zgoraj opisane zmotne uporabe materialnega prava, ko je sodišče prve stopnje spregledalo, da v krog zakonitih dedičev utegne spadati tudi zapustnikova zunajzakonska partnerka, ki bi v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZD v zvezi z drugim odstavkom 10. člena istega zakona dedovala v prvem dednem redu, je ostal krog zapustnikovih zakonitih dedičev nepopolno ugotovljen, česar sodišče druge stopnje samo ne more sanirati z dopolnitvijo postopka oziroma odpravo izpostavljenih pomanjkljivosti. Vse navedeno je v skladu s 355. členom ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 163. členom ZD narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa. Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja bo namreč potrebno ponovno izpeljati zapuščinsko obravnavno z vsemi prizadetimi osebami, potencialnimi dediči, ter ugotoviti, kdo so v konkretnem primeru pokojnikovi dediči. V kolikor bodo glede razmerja med katerim od dedičev in zapustnikom med strankami zapuščinskega postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, bo moralo sodišče prve stopnje zapuščinsko obravnavo prekiniti in stranke napotiti na pravdo (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD v zvezi s prvim odstavkom istega člena). Šele ko bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju vseh podatkov, ki jih je oz. jih še bo pridobilo tekom zapuščinskega postopka, ponovno odločilo, kdo so zapustnikovi dediči, bo moralo še enkrat obravnavati tudi zahtevo zapustnikovega sina D.K. kot nujnega dediča na vrnitev darila, ki naj bi ga zapustnik podaril svoji zunajzakonski partnerki E.K., zaradi zatrjevanega prikrajšanja dedičevega nujnega deleža. Ob tem sodišče druge stopnje pripominja, da je sicer pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zahtevek za vrnitev daril v zapuščinskem postopku mogoče uveljaviti le, če so med strankami zapuščinskega postopka dejstva nesporna oziroma so sporna le pravna vprašanja. Zoper osebe, ki ne spadajo v krog oseb iz 175. člena ZD (stranke zapuščinskega postopka), pa dediči v zapuščinskem postopku ne morejo naperiti zahtevka na vrnitev daril, s katerim zahtevajo povečanje zapustnikovega premoženja, lahko pa tak zahtevek zoper tretje osebe nujni dediči uveljavljajo v pravdi. Tudi zaradi navedenega je pomembno, da se v zapuščinskem postopku dediči pravilno ugotovijo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 163. člena istega zakona in 163. členom ZD).