Jedro

Vrhovno sodišče se načelno strinja, da je treba v postopkih imenovanja sodnikov in predsednikov sodišč stremeti k temu, da se v čim večji meri udejanji načelo neposrednosti. Kakovostno odločanje se namreč najbolje zagotavlja tako, da se člani Sodnega sveta ne samo seznanijo z razpoložljivim procesnim gradivom, ampak so navzoči tudi pri razgovoru s kandidatom. Kljub temu očitana kršitev ni podana: iz Poslovnika Sodnega sveta in ZSSve ne izhaja, da bi o imenovanju predsednika sodišča lahko odločali le člani, ki so sodelovali v vseh predhodnih fazah postopka, kot tudi ne obveznost člana Sodnega sveta, da glasuje o vseh zadevah, ki se obravnavajo na posamezni seji.

Neodvisnost Sodnega sveta se neločljivo povezuje z njegovo odgovornostjo -­ zaupanje javnosti in njeno podporo mora graditi s preglednim delom in odgovornostjo. Kot poudarja Posvetovalni svet evropskih sodnikov (CCJE), noben sodni svet ni nad zakonom. Nekatere odločitve sveta vplivajo na pravice, ki jih varuje Evropsko sodišče za človekove pravice, na primer v zvezi s kariero sodnikov, zato morajo biti obrazložene, sodniki pa morajo imeti pravico do sodnega varstva. Kadar pravilnost sklepa sveta preizkusi neodvisno sodišče, je sodni svet za tak sklep odgovoren.

Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da obrazložitev izbire imenovanega kandidata na mesto predsednika sodišča zaradi specifičnega načina odločanja Sodnega sveta ne zajema tudi primerjave z neizbranim kandidatom. Sodni svet o izbiri izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje za imenovanje za predsednika sodišča, v okviru zakonsko določenih kriterijev odloči po prostem preudarku, na podlagi samostojne ocene, ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom. Z izbiro posameznega kandidata je namreč že po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Oris zadeve, dosedanji potek postopka in nosilni razlog

1.Toženec je v Uradnem listu, št. ... z dne ..., objavil javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur na mesto predsednika Okrožnega sodišča v ... Na javni poziv sta se odzvala dva kandidata, A. A. - tožnica, okrožna sodnica svétnica na Okrožnem sodišču v ... in dosedanja predsednica sodišča, ter kandidat B. B., okrožni sodnik svétnik na istem sodišču, dosedanji podpredsednik sodišča. V postopku je toženec pridobil mnenji predsednikov Višjega sodišča v ... in Vrhovnega sodišča ter s kandidatoma opravil ustna razgovora. Nato je svoje pisno mnenje podala še ministrica za pravosodje. Po tako izvedenem postopku je toženec z odločbo Su 148/2024-31 z dne 6. 2. 2025 za predsednika Okrožnega sodišča v ... za dobo šest let imenoval B. B., ker je ocenil, da imenovani kandidat najbolje izpolnjuje pogoje za imenovanje na razpisano vodstveno mesto.

2.Iz nosilnih razlogov odločbe izhaja, da imenovani kandidat po mnenju toženca prepoznava subtilnejše vzorce in rezerve v delovanju sodišča, ima izdelano vizijo poslovnih procesov in sledi realnemu potencialu strokovnega razvoja celotnega okrožja. Pri njegovem sodniškem delu, ki traja že več kot dvaintrideset let, izstopata učinkovita organizacija in izvedba s poudarkom na strokovnosti, kar se kaže predvsem v deležu potrjenih zadev; ocene sodniške službe izkazujejo, da ima potrebne komunikacijske sposobnosti. Toženec izpostavlja tudi težnjo po raznolikosti vodstvenih kadrov, kar je lahko ob primerni in uresničljivi viziji sodne uprave, kot jo je predstavil imenovani kandidat, vir nove konstruktivne in ustvarjalne energije.

Povzetek bistvenih tožbenih navedb in navedb iz odgovorov na tožbo

3.Zoper navedeno odločbo toženca je tožnica vložila tožbo na podlagi 36. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve). V njej uveljavlja nepravilno uporabo določb ZSSve in Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), kršitve pravil postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter kršitve Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne Sodnemu svetu v ponovni postopek.

4.Tožnica tožencu očita, da izpodbijana odločba ne vsebuje odločitve o zavrnitvi njene kandidature niti niso v obrazložitvi navedeni razlogi za njeno neizbiro, zato meni, da ji je bila s tem kršena pravica do poštenega postopka. Meni, da pravica kandidirati pod istimi pogoji zahteva transparenten postopek, skladen z Ustavo in zakonom, neizbira pa ne more biti utemeljena le z utemeljitvijo izbire, ampak morata biti tako izbira kot neizbira utemeljeni na objektivnih merilih.

5.Tožencu očita tudi procesne kršitve, ker objavljeni Dnevni red za 13. sejo Sodnega sveta, na kateri je bil imenovan kandidat B. B., ni vseboval točke o imenovanju predsednika Okrožnega sodišča v ...; ker na ustni predstavitvi kandidatov ni sodeloval član C. C., ki je kasneje glasoval o imenovanju predsednika in ker je članica Č. Č. sodelovala v razgovoru s kandidatoma, kasneje pa o imenovanju ni glasovala. Meni, da te kršitve morda vsaka zase niso neposredno vplivale na izpodbijano odločitev toženca, vsekakor pa so vplivale na zakonitost in transparentnost postopka kot celote ter videz poštenega postopka.

6.Tožnica dalje tožencu očita, da "širi" zakonski pogoj vsaj triletnih sodniških izkušenj, ko v obrazložitvi kar dvakrat poudari, da ima izbrani kandidat že več kot dvaintridesetletne izkušnje s sojenjem, ki pa, kot izhaja iz obrazložitve, po vsebini sodniškega dela niso pestre. Tožnica meni, da izpostavljanje dolžine opravljanja sodniške službe izbranega kandidata kot enega izmed razlogov za njegovo izbiro pomeni kršitev načela enakosti. Če je toženec upošteval to merilo, bi moral primerjati tudi vodstvene izkušnje obeh kandidatov.

7.Pomisleke ji vzbujajo tudi razlogi izpodbijane odločbe, ki se nanašajo na strateški program dela sodišča. Meni, da polje proste presoje oziroma diskrecijska pravica Sodnega sveta ne more in ne sme biti vseobsegajoča, predvsem ne takrat, ko temelji na nepopolnih in zavajajočih podatkih. Zatrjuje, da so v obrazložitvi izpodbijane odločbe izpostavljeni cilji oziroma ukrepi za obvladovanje pripada, kar je zavajajoče, ker jih po mnenju tožnice na sodišču že nekaj časa izvajajo. V času, ko je kandidat opravljal funkcijo predsednika Okrajnega sodišča v ..., je bil res ustanovljen enotni oddelek za prekrške, vendar ne kot kandidatova ideja ali zgodba o uspehu, ampak kot ukrep za odpravo ugotovljenih nepravilnosti pri delu prekrškovnega oddelka Okrajnega sodišča v ..., ki ga je tedaj vodil izbrani kandidat. Ni jasno, od kod kandidatu stališče, da je za slab rezultat krivo poudarjanje števila rešenih zadev in premalo spoštovan vrstni red reševanja, saj sodniki zadeve rešujejo po vrstnem redu. Kadrovska problematika ni rešljiva zgolj z razjasnitvijo, kdaj se bodo sodniki upokojili, kot izhaja iz v obrazložitvi odločbe toženca povzetega stališča. Izpostavljeni ukrep možnosti prenosa nerešenih zadev na mariborsko sodišče ni nekaj novega, ampak le nadaljevanje dosedanje prakse. Glede napačnosti podatkov v Letnem poročilu Vrhovnega sodišča za 2023 pojasnjuje, da je bila netočnost ugotovljena in tudi popravljena. Zavajajoč je podatek o zmanjšanju števila nerešenih zadev na Okrajnem sodišču v ... v času, ko je izbrani kandidat predsedoval temu sodišču, saj je bilo zmanjšanje posledica spremenjene zakonodaje s statističnim odčrtanjem velikega števila izvršilnih zadev.

8.Glede predhodnih mnenj h kandidaturam tožnica zatrjuje, da toženec v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da sta oba predsednika neposredno višjih sodišč dala (rahlo) prednost pri imenovanju kandidatki A. A., kar ne drži, saj iz mnenja predsednika Višjega sodišča v ... izhaja, da podpira (pa ne "rahlo") tožničino kandidaturo; besedno zvezo "rahla prednost" je uporabil le predsednik Vrhovnega sodišča. Ob izpostavljenih nedoslednostih tožnica dvomi tudi o pravilnem povzemanju drugih vsebin. Ker iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ali je toženec sploh obravnaval njeno kandidaturo, meni, da gre za kršitev ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

9.Toženec je na tožbo odgovoril in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je v sodni praksi ustaljeno stališče, da obrazložitev odločbe o izbranem in imenovanem kandidatu ni namenjena primerjavi z neizbranim kandidatom in da je z izbiro določenega kandidata že po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri drugih kandidatov. Izpodbijana odločba vsebuje obširno obrazložitev razlogov, na podlagi katerih je toženec v spornem postopku izbral drugega kandidata, razlogov za neizbiro tožnice pa ni dolžan navajati. Toženec je postopek imenovanja predsednika sodišča v obravnavani zadevi izvedel v skladu z zakonskimi določbami (62.1 in 92.b člen ZSS), Poslovnikom Sodnega sveta (v nadaljevanju Poslovnik) in uveljavljeno prakso. Večletna ustaljena praksa Sodnega sveta je, da člani dan ali dva pred sejo prejmejo predlog predsednika Sodnega sveta za razširitev seje z vsem potrebnim gradivom, kar omogoča predhodno seznanitev. Za to, da se odločanje o imenovanju predsednika Okrožnega sodišča v ... dodatno uvrsti na 13. sejo, je glasovalo vseh enajst članov Sodnega sveta. Pri tem ne gre za položaj iz drugega odstavka 22. člena Poslovnika, kot to zmotno meni tožnica, saj za uvrstitev zadeve na sejo na podlagi razširitve po tretjem odstavku 22. člena Poslovnika ni treba, da je ta nujna. Pritrjuje, da je bila članica Č. Č. navzoča ob ustni predstavitvi kandidatov, na naslednji seji pa o njiju ni glasovala, in navaja, da noben predpis ne določa obveznosti člana, da glasuje o vseh zadevah, ki se obravnavajo na posamezni seji. Drži tudi, da član C. C. ob ustni predstavitvi kandidatov ni bil prisoten, vendar pa je bil že pred sejo seznanjen s celotnim gradivom, poleg tega pa niti ZSSve niti Poslovnik ne določata, da bi o imenovanju predsednika sodišča odločali le člani, ki so sodelovali v vseh predhodnih fazah postopka. Ustna predstavitev kandidatov ni odločilni del postopka, temveč je bistvena seznanitev z listinsko dokumentacijo, na podlagi katere je bilo pridobljeno mnenje ministrice za pravosodje in na podlagi katere je glasoval tudi član Sodnega sveta C. C.. Toženec navaja, da tožnica tudi sicer ni konkretizirala vpliva ali možnosti vpliva navedenih dejstev na zakonitost ali pravilnost odločitve toženca. Meni tudi, da ni protispisnosti v zapisu, da sta tožnici oba predsednika neposredno višjih sodišč dala (rahlo) prednost, saj gre pri tem za povzemanje dveh delno skladnih izjav. Glede tožničinega dvoma v povzemanje drugih vsebin v izpodbijani odločbi se toženec sklicuje na stališče Ustavnega sodišča v zadevi Up-757/19, da lahko kandidat svojo pravico, da se poteguje v poštenem postopku pod enakimi pogoji kot drugi kandidati, varuje z vpogledom v spis Sodnega sveta, česar pa tožnica ni storila.

10.Na tožbo je odgovorila stranka z interesom B. B. Meni, da zatrjevane procesne kršitve niso podane, in navaja, da tožnica z ničemer dodatno ne pojasni in utemelji, zakaj bi bil z navedenim postopanjem okrnjen videz poštenega postopka. Glede vsebinske odločitve meni, da je toženec odločitev desetih članov obrazložil in ustrezno argumentiral; kako veliko težo je pripisal posameznim merilom, je njegova diskrecijska odločitev. Tožbene navedbe, da naj bi se njegovi predlogi iz šestletnega strateškega programa na sodišču v resnici že izvajali, kažejo na pomanjkanje uvida v realno stanje.

Neizvedba glavne obravnave

11.Ustavno sodišče v odločbi Up-360/16 z dne 18. 6. 2020 poudarja, da je v kontekstu upravnega spora pravica do glavne obravnave pred sodnikom samostojna človekova pravica, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave, in da namen glavne obravnave ni samo v izvajanju dokazov. V upravnem sporu ima glavna obravnava v smislu izvedbe ustne obravnave pred sodiščem poudarjen pomen. Upravni postopek pomeni praviloma enostransko razmerje med upravnim organom in stranko in šele v upravnem sporu se srečata organ in stranka v procesno enakopravnem razmerju. Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je dejansko stanje sploh bilo ugotovljeno oziroma ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno, ali so v odločbi ugotovljena dejstva skladna s spisi, ali je iz njih napravljen pravilen sklep, ali so bila kršena bistvena pravila upravnega postopka in ali je bil materialnopravni predpis uporabljen oziroma pravilno uporabljen.

12.Sodišče ne more sprejeti ustavno skladne in zakonite odločitve v posameznem sporu brez glavne obravnave, če mora poprej pravilno ugotoviti pravno pomembna in med strankami sporna dejstva, glede na vse okoliščine posameznega primera. To pomeni, da morajo biti razlogi za zavrnitev izvedbe glavne obravnave izrecni, jasni, nedvoumni. Glavna obravnava ni potrebna, tako Ustavno sodišče, kadar se postopek nanaša izključno na pravna ali zelo tehnična vprašanja ali kadar ni vprašanj verodostojnosti ali izpodbijanja dejstev, ki zahtevajo ustno obravnavo, in sodišče lahko pošteno in razumno odloči na podlagi trditev strank in drugega pisnega gradiva.

13.Tožnica ni predlagala, naj se v obravnavanem postopku pred Vrhovnim sodiščem opravi glavna obravnava. V tožbi zatrjuje procesne kršitve v zvezi z dejstvi, glede katerih dejansko stanje med strankama ni sporno, in graja vsebinske razloge o izbiri, zaradi katerih je bil postopek po njenem mnenju nezakonit. Toženec je predlagal zaslišanje predsednice in podpredsednika Sodnega sveta D. D. in E. E. ter zaslišanje članov Sodnega sveta Č. Č. in C. C., vse v zvezi z dejstvi, glede katerih dejansko stanje med strankama ni sporno. Ker gre pri vseh uveljavljanih tožničinih očitkih po vsebini za izključno pravna vprašanja, je Vrhovno sodišče o tožbi odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Odločitev o tožbi

14.Tožba ni utemeljena.

O procesnih kršitvah

15.V zvezi z zatrjevanimi procesnimi kršitvami Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da med strankama ni sporno, da objavljeni Dnevni red za 13. sejo Sodnega sveta, na kateri je bil imenovan kandidat B. B., ni vseboval točke o imenovanju predsednika Okrožnega sodišča v ...; da na ustni predstavitvi kandidatov ni sodeloval član C. C., ki je kasneje glasoval o imenovanju predsednika in da je članica Č. Č. sodelovala v razgovoru s kandidatoma, kasneje pa o imenovanju ni glasovala. Sporno pa je, ali je tako postopanje toženca vplivalo na zakonitost in transparentnost postopka in ali je bil okrnjen videz poštenega postopka, kot to zatrjuje tožnica.

16.Kot pravilno opozarjata že toženec in stranka z interesom, tožnica vpliva ali možnosti vpliva navedenih dejstev na zakonitost in preglednost postopka in odločitve toženca ni konkretizirala. Ker tožnica ni pojasnila in utemeljila, katere določbe naj bi bile kršene in v katerem delu naj bi bil postopek nepregleden, njene trditve ostajajo na ravni splošnosti. Ob tem ima pomembno težo okoliščina, da iz zapisnika 13. seje Sodnega sveta izhaja, da je od enajstih prisotnih članov za sprejem sklepa o imenovanju B. B. za predsednika Okrožnega sodišča v ... glasovalo deset članov, nihče ni glasoval proti, članica Č. Č. pa pri tej točki ni glasovala. Ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče opredeliti kot eno od kršitev, ki jih kot absolutno bistvene določa tretji odstavek 27. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

17.Med strankama ni sporno, da v konkretnem postopku imenovanja predsednika sodišča ni šlo za nujno zadevo, sicer pa to niti ni odločilno. Zmotno je namreč stališče tožnice, da je uvrstitev zadeve na sejo na podlagi razširitve dnevnega reda mogoča le, če bi šlo za nujno zadevo. Pogoj nujnosti zadeve iz Poslovnika ne izhaja, saj ta v tretjem odstavku 22. člena izrecno določa, da lahko vsak član predlaga uvrstitev zadeve na dnevni red seje ali umik zadeve z dnevnega reda na sami seji. Razširitev dnevnega reda 13. seje Sodnega sveta z uvrstitvijo imenovanja predsednika Okrožnega sodišča v ... pod točko "17. Dodatno" je tako po presoji Vrhovnega sodišča skladna s Poslovnikom.

18.Vrhovno sodišče se načelno strinja, da je treba v postopkih imenovanja sodnikov in predsednikov sodišč stremeti k temu, da se v čim večji meri udejanji načelo neposrednosti. Kakovostno odločanje se namreč najbolje zagotavlja tako, da se člani Sodnega sveta ne samo seznanijo z razpoložljivim procesnim gradivom, ampak so navzoči tudi pri razgovoru s kandidatom. Kljub temu očitana kršitev ni podana: iz Poslovnika in ZSSve ne izhaja, da bi o imenovanju predsednika sodišča lahko odločali le člani, ki so sodelovali v vseh predhodnih fazah postopka, kot tudi ne obveznost člana Sodnega sveta, da glasuje o vseh zadevah, ki se obravnavajo na posamezni seji.

19.Tožbene trditve o procesnih kršitvah v postopku imenovanja predsednika Okrožnega sodišča v ... so tako neutemeljene.

O položaju Sodnega sveta in načinu njegovega odločanja pri imenovanju kandidata na mesto predsednika sodišča

20.Sodni svet je samostojen in neodvisen državni organ, ki opravlja naloge, določene z zakonom, varuje neodvisnost in samostojnost sodne veje oblasti ter skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva. Neodvisnost Sodnega sveta se neločljivo povezuje z njegovo odgovornostjo -­ zaupanje javnosti in njeno podporo mora graditi s preglednim delom in odgovornostjo. Kot poudarja Posvetovalni svet evropskih sodnikov (CCJE), noben sodni svet ni nad zakonom. Nekatere odločitve sveta vplivajo na pravice, ki jih varuje Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), na primer v zvezi s kariero sodnikov, zato morajo biti obrazložene, sodniki pa morajo imeti pravico do sodnega varstva. Kadar pravilnost sklepa sveta preizkusi neodvisno sodišče, je sodni svet za tak sklep odgovoren.

21.Sodnega sveta ni mogoče enačiti s "klasičnim" državnim upravnim organom (5. člen ZUP), ki v okviru svojih pooblastil izvaja upravno funkcijo. V zvezi z opredelitvijo položaja sodnikov je pomembno, da mora biti vsaka odločitev, ki se nanaša na imenovanje ali kariero sodnika, utemeljena na objektivnih kriterijih in jo mora sprejeti neodvisen organ. Sodni svet ravna tako, da se varuje in krepi zaupanje v sodno vejo oblasti, integriteto sodstva in neodvisnost sodnika (2. člen ZSSve). Sodni svet ima že po Ustavi posebno vlogo pri konstituiranju sodne oblasti in pri odločanju v okviru zakonskih pooblastil uživa široko polje proste presoje.

22.Sodni svet predsednike sodišč imenuje na podlagi razpisa z odločbo po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje, predhodnem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča in predhodnem mnenju predsednika neposredno višjega sodišča, za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja (drugi odstavek 62.a člen ZS). Pri izbiri oziroma imenovanju kandidata Sodni svet upošteva zlasti naslednje kriterije: potrebe konkretnega sodišča; strateški program dela sodišča, ki ga pripravi in predstavi kandidat; kandidatove strokovne kvalifikacije in posebna znanja, izkušnje, priporočila in dosežke v zvezi z sojenjem; kandidatovo znanje tujih jezikov (tretji odstavek 62.a člena ZS). Sodni svet v odločbi o imenovanju predsednika sodišča navede razloge za izbiro oziroma imenovanje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje (osmi odstavek 62.b člen ZS) in z navedeno odločbo hkrati odloči tudi o zavrnitvi drugih kandidatov (deveti odstavek 62.b člena ZS).

23.Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da obrazložitev izbire imenovanega kandidata na mesto predsednika sodišča zaradi specifičnega načina odločanja Sodnega sveta ne zajema tudi primerjave z neizbranim kandidatom. Sodni svet o izbiri izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje za imenovanje za predsednika sodišča, v okviru zakonsko določenih kriterijev odloči po prostem preudarku, na podlagi samostojne ocene, ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom. Z izbiro posameznega kandidata je namreč že po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov.

24.V skladu z ustaljeno ustavno sodno presojo posameznik, ki kandidira za položaj kot je funkcija sodnika in predsednika sodišča, nima zakonsko ali celo ustavno varovane pravice do zasedbe takšnega položaja, ima pa pravico, da se zanj poteguje pod enakimi pogoji kot drugi kandidati. Ustavno sodišče je v zvezi z izbiro kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo poudarilo, da mora biti iz odločitve o izbiri razvidno ali (i) predlagani kandidat izpolnjuje zakonske pogoje in kriterije za sodniško funkcijo, na katero kandidira, ter (ii) kateri so vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro konkretne osebe. Vsebinski razlogi za izbiro najprimernejšega kandidata morajo temeljiti na objektivnih merilih, s katerimi se izkazujeta strokovna usposobljenost in osebnostna primernost kandidata.

25.Upoštevaje zgornja stališča Ustavnega sodišča, mora biti iz odločitve o imenovanju kandidata za predsednika sodišča razvidno ali (i) predlagani kandidat izpolnjuje zakonske kriterije iz tretjega odstavka 62.a člena ZS za imenovanje na mesto predsednika sodišča, na katero kandidira, ter (ii) kateri so vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro konkretne osebe. Bistvo odločitve o izbiri (oziroma neizbiri) kandidata na mesto predsednika sodišča je torej celovita in argumentirana predstavitev kandidata, ki ga Sodni svet predlaga v imenovanje, ki mora biti opravljena v skladu s kriteriji iz tretjega odstavka 62.a člena ZS. Takšen standard obrazloženosti odločbe o izbiri hkrati neizbranemu kandidatu omogoča, da lahko preveri potek postopka ter izpolnjevanje kriterijev in kvalifikacij izbranega kandidata.

26.V odločbi Up-184/16-13 z dne 11. 7. 2017 je Ustavno sodišče še pojasnilo, da je prav Sodni svet kot strokovno usposobljeno tisto telo, ki je upravičeno presoditi, kaj je minimalna zahtevana raven strokovnih in osebnostnih lastnosti, ki jo mora sodnik dosegati, da lahko opravlja sodniško službo, in pri tem lahko oceni tudi to, kateri kriteriji so pomembnejši oziroma imajo večjo težo pri oceni dela z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije, ki jo sodnik opravlja kot nosilec sodne oblasti. Sodna presoja odločitve Sodnega sveta je zadržana v tem smislu, da sodišče presojo zakonsko postavljenih materialnih kriterijev opravi na podlagi testa tako imenovane očitne (ne)razumnosti (10. točka obrazložitve citirane odločbe). Vse navedeno velja tudi za upravičenje Sodnega sveta za presojo kriterijev za imenovanje kandidata na mesto predsednika sodišča.

27.Jamstva nepristranskega odločanja in poštenega postopka iz 22. člena Ustave imajo v postopku pred Sodnim svetom poseben pomen. Čeprav pravica biti imenovan za predsednika sodišča ne obstaja, ima vsakdo pravico, da se pod istimi pogoji kot drugi kandidati poteguje za zasedbo takega položaja. Postopek, v katerem se kandidat poteguje za mesto predsednika sodišča, mora biti pošten: skladen z ustavo, zakonit in transparenten, (ne)izbira pa mora biti utemeljena na objektivnih merilih. Tudi ESČP poudarja, da če država kandidatom v postopku imenovanja predsednika sodišča zagotavlja sodno varstvo, čeprav v omejenem obsegu, je pri odločanju v teh zadevah treba upoštevati standarde poštenega postopka iz 6. člena EKČP.

28.V postopku izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in v postopku imenovanja predsednika ali podpredsednika sodišča je upravni spor mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve Sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v te funkcije (peti odstavek 36. člena ZSSve).

Presoja okoliščin v obravnavanem primeru

29.Tožnica tožencu očita, da ni zadostil standardu poštenega postopka, ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, kaj je ključni razlog za njeno neizbiro ter da bi morali biti tako izbira kot neizbira utemeljeni na objektivnih merilih.

30.Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, Sodni svet v razloge odločbe o izbiri imenovanega kandidata na mesto predsednika sodišča ni bil dolžan vključiti primerjave med tožnico in izbranim kandidatom in obrazložiti, zakaj je izbrani kandidat boljši kot tožnica. Zmotno je zato stališče tožnice, da gre v obravnavani zadevi za kršitev načela enakosti in poštenega postopka, ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja primerljivost kriterija vodstvenih izkušenj med obema kandidatoma in ker ni jasno, ali so bile v postopku obravnavane okoliščine, ki jih je sama izpostavila v svojem strateškem programu.

31.Toženec je ugotovil, da imenovani kandidat izpolnjuje zakonske kriterije iz tretjega odstavka 62.a člena ZS za imenovanje na mesto predsednika sodišča na katero kandidira, in pojasnil vsebinske razloge, ki utemeljujejo njegovo izbiro na razpisano mesto. Očitek, da gre za kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, češ da iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ali je toženec kandidaturo tožnice sploh obravnaval, je očitno neutemeljen. Najprej zato, ker tožnica že sama povzema, da je toženec v prvem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe navedel, da je kandidirala na razpisano mesto in da sta oba kandidata h kandidaturi priložila svoj življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in šestletni strateški program dela Okrožnega sodišča v ... Predvsem pa kršitev pravice do pravnega sredstva ni podana, ker je toženec v obravnavanem primeru zadostil zahtevanemu standardu obrazloženosti odločbe o imenovanju kandidata, s čimer je bilo tožnici zagotovljeno, da učinkovito uveljavi pravno sredstvo.

32.Zmotno je stališče tožnice, da je toženec v obravnavanem primeru kršil načelo enakosti, ker naj bi brez podlage ali potrebe "širil" zakonski pogoj vsaj triletnih sodniških izkušenj z izpostavljanjem dolžine opravljanja sodniške službe izbranega kandidata kot enega izmed razlogov za njegovo izbiro. Navedena kršitev iz izpodbijane odločbe ne izhaja. V obrazložitvi je res dvakrat omenjeno, da ima izbrani kandidat že več kot dvaintridesetletne izkušnje s sojenjem (na začetku petega odstavka obrazložitve in v zadnjem odstavku na strani 4), kar pa je treba po presoji Vrhovnega sodišča razumeti kot opis izkušenj s sojenjem, ne pa kot "širitev zakonskega pogoja vsaj triletnih sodniških izkušenj". Tožnica napačno razlaga ugotovitve toženca v tem delu in jih trga iz konteksta. Dolžina sodniške službe je bila le ena od številnih okoliščin v celostni oceni kandidata, ki jo je Sodni svet upošteval pri svoji odločitvi.

33.Glede mnenj h kandidaturam, ki, kot želi spomniti Vrhovno sodišče, za Sodni svet niso zavezujoča, tožnica tožencu očita nepravilno povzemanje mnenj obeh predsednikov neposredno višjih sodišč s tem, ko je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedeno, da sta oba dala (rahlo) prednost pri imenovanju kandidatki A. A. Sodni svet se je do navedenih mnenj, ki jih je pridobil v skladu z drugim odstavkom 62.a člena ZS, izrecno opredelil v zadnjem odstavku na 2. strani in v prvem odstavku na 5. strani izpodbijane odločbe. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je med strankama nesporno, da iz mnenja predsednika Višjega sodišča v ... izhaja, da daje prednost tožničini kandidaturi, besedno zvezo "rahla prednost" za tožničino kandidaturo pa je uporabil le predsednik Vrhovnega sodišča. Povzemanje toženca kljub temu ni nepravilno, saj je z uporabo besede v oklepaju "(rahlo)" subtilno označil nianso v obeh mnenjih in tako zadostno razlikoval med stopnjo podpore, ki sta jo predsednika izrazila kandidatki.

34.Pri izbiri in imenovanju kandidata Sodni svet upošteva tudi strateški program dela sodišča, ki ga pripravi in predstavi kandidat (druga alineja tretjega odstavka 62.a člena ZS). V obravnavani zadevi se je Sodni svet do strateškega programa izbranega kandidata, ki je prepričal člane, izrecno opredelil in kot pomembno izpostavil predvsem kandidatovo opredeljevanje do ključnih dejavnikov poslovanja ... sodnega okrožja, oceno stanja na sodiščih in po posameznih področjih, opredelitev poslovnih ciljev in tveganja. V osebnem razgovoru je izbrani kandidat utrdil prepričanje o domišljenosti in uresničljivosti programa. Tudi v tem delu obrazložitve so razlogi odločbe vsebinsko zadostni in ustrezno utemeljeni, tako da jo je ob razumnem upoštevanju kriterija iz druge alineje tretjega odstavka 62.a člena ZS in zakonsko določenega prostega preudarka Sodnega sveta mogoče preizkusiti.

35.Tožnica z navedbami, da ob izpostavljenih nedoslednostih kljub široki diskrecijski pravici Sodnega sveta upravičeno dvomi o pravilnem povzemanju tudi drugih vsebin, ne more uspeti. Iz stališča Ustavnega sodišča v zadevi Up- 757/19-29 z dne 20. 2. 2020, na katero se sklicuje tudi toženec, namreč izhaja, da lahko kandidat svojo pravico, da se za funkcijo predsednika sodišča poteguje v poštenem (ustavno skladnem in zakonitem) postopku pod enakimi pogoji kot drugi kandidati, varuje z vpogledom v spis Sodnega sveta in na ta način preveri, ali odločitev Sodnega sveta temelji na objektivnih merilih, s katerimi se izkazujeta strokovna usposobljenost in osebnostna primernost izbranega kandidata. Tožnica v spis Sodnega sveta, na kar toženec v odgovoru na tožbo tudi opozarja, ni vpogledala.

Sklepno

36.Sodni svet je v razlogih odločbe konkretno izpostavil ključne dejavnike, ki jih je upošteval pri izbiri imenovanega kandidata. To pa so predvsem vsebina njegovega strateškega programa dela, njegova vizija poslovanja in razvoja celotnega sodnega okrožja, strokovno znanje in osebnostne lastnosti, ki bodo omogočali uspešno spopadanje s pričakovanimi nalogami predsednika večjega sodišča. Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je Sodni svet pri imenovanju izbranega kandidata na mesto predsednika sodišča upošteval vse kriterije iz tretjega odstavka 62.a člen ZS in razloge za svojo odločitev zadostno obrazložil na podlagi ugotovitev iz ocen sodniške službe, v postopku pridobljenih mnenj predsednikov višjih sodišč in ministrice za pravosodje, strateškega programa dela, ki ga je predložil kandidat in razgovora s kandidatom.

37.Kot je že pojasnjeno, je Sodni svet upravičen sam presoditi, kateri kriteriji so v vsakem konkretnem primeru pri izbiri kandidata na razpisano mesto pomembnejši oziroma, kateri kriteriji imajo večjo težo pri izbiri z vidika zahtev funkcije. Glede na navedeno Sodni svet svojih zakonskih pooblastil ni prekoračil, razlogi izpodbijane odločbe pa niso v nasprotju z zakonom in tudi ne nerazumni. Izpodbijana odločba tudi ne odstopa od stališč, ki so se uveljavila v sodni praksi Vrhovnega sodišča

in ESČP, da imajo tudi kandidati za predsednika sodišča pravico do poštenega postopka, za katerega veljajo standardi poštenega postopka iz 6. člena EKČP in 22. člena Ustave.

38.Vrhovno sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

-------------------------------

1Odločba Up-360/16 z dne 18. 6. 2020, 11.-15. točka obrazložitve.

2Primerjaj Sodba VSRS U 3/2022-18 z dne 30. 8. 2022, 11. točka obrazložitve.

3CCJE, Mnenje št. 24 (2021): Razvoj sodnih svetov ter njihova vloga v neodvisnih in nepristranskih pravosodnih sistemih, tč. 12 in 15. Odgovornost sodnih svetov v zvezi z odločitvami, ki vplivajo na kariero sodnikov in zoper katere ima sodnik sodno varstvo, CCJE imenuje "sodna odgovornost".

4Sodba VSRS X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016 in sodba U 1/2021 z dne 17. 2. 2021, 10. točka obrazložitve.

5Sodba VSRS U 3/2022-18 z dne 30. 8. 2022, 12. točka obrazložitve.

6Odločba Up-1094/18- 13 z dne 21. 2. 2019, 10. točka obrazložitve.

7Sodba VSRS U 1/2021, 11. točka obrazložitve.

8Odločba Up-679/06-66, U-I- 20/07 z dne 10. 10. 2007, točka 32. obrazložitve, odločba Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020, točka 9 obrazložitve in tam citirane odločbe.

9Odločba Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020, točka 10 obrazložitve.

10Tako ustavno sodišče, odločba Up-1094/18 z dne 21. 9. 2019, 10. točka obrazložitve.

11Primerjaj sodbo VSRS U 2/2022-11 z dne 19. 5. 2022, točki 17 in 18 obrazložitve.

12Odločbe U 7/2021-9 z dne 25. 5. 2021, U 1/2021 z dne 17. 2. 2021, U 6/2021-8 z dne 25. 5. 2021, U 2/2022-11 z dne 19. 5. 2022.

13Zadeve ESČP Tsanova-Gecheva proti Bolgariji in Juričić proti Hrvaški.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 27, 27/3 Zakon o sodnem svetu (2017) - člen 2, 62a, 62b

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.