Jedro

S sodbo tega sodišča I U 967/2018 je bila odločba o pravici do veteranskega dodatka odpravljena in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, zato je s tem odpadla tudi podlaga za izdajo odločbe, izpodbijane v tem upravnem sporu, ki je, kot rečeno, izključno temeljila na odločbi št. 130/97/2014-48 z dne 31. 5. 2017.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Črnomelj št. 130-272/2015-19 z dne 22. 6. 2017 in sklep istega organa št. 130-272/2015-20 z dne 22. 6. 2017 se odpravita in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravna enota Črnomelj (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da tožniku ne pripada pravica do zdravstvenega varstva, da se uradni zaznamek tukajšnjega organa št. 191-01-30/99 z dne 8. 7. 1999 po dokončnosti te odločbe razveljavi in da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. Z izpodbijanim sklepom je zavrnila zahtevo tožnikove pooblaščenke za povrnitev stroškov postopka (1. točka izreka) in odločila, da z izdajo tega sklepa niso nastali dodatni stroški (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila tožniku kot vojnemu veteranu z uradnim zaznamkom z dne 8. 7. 1999 priznana pravica do zdravstvenega varstva od 1. 6. 1999 dalje. Dne 10. 11. 2015 je bila izdana odločba, s katero je bilo odločeno, da tožnik od 1. 4. 2014 nima več pravice do veteranskega dodatka. Istega dne je bila tudi izdana odločba, s katero je bilo odločeno, da tožniku ne pripada pravica do zdravstvenega varstva in da se uradni zaznamek tukajšnjega organa št. 191-01-30/99 z dne 8. 7. 1999 po dokončnosti te odločbe razveljavi. Obe navedeni odločbi sta bili kasneje v sodnem postopku odpravljeni in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Glede na odločbo prvostopenjskega organa, izdano v ponovnem postopku št. 130/97/2014-48 z dne 31. 5. 2017, s katero je bilo ponovno odločeno, da tožnik od 1. 4. 2014 ne izpolnjuje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka, mu tudi pravica do varstvenega dodatka ne pripada več, in sicer od dokončnosti odločbe.

3. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila prejšnja odločba prvostopenjskega organa v sodnem postopku odpravljena, zato je tožnikova pooblaščenka zahtevala stroške, ki so ji nastali v upravnem postopku. Prvostopenjski organ je z odločbo, ki je prav tako izpodbijana v tem upravnem sporu (št. 130-88/2015-34 z dne 21. 6. 2017), ponovno odločil v tožnikovo škodo, zato mu povrnitev stroškov po drugem odstavku 113. člena ZUP ne pripada.

4. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo in sklep.

5. Tožnik se z navedeno odločbo ne strinja, saj meni, da ni pravilna in zakonita že odločba prvostopenjskega organa št. 130/97/2014-48 z dne 31. 5. 2017, na kateri odločba temelji, za kar navede obširne razloge. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe, spremembo drugostopenjske odločbe v stroškovnem delu in povrnitev stroškov postopka. Posledično predlaga tudi odpravo izpodbijanega sklepa.

6. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, ampak se je zgolj sklicevala na pravne in dejanske ugotovitve, ki jih je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter predlagala zavrnitev tožbe.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavanem primeru izpodbijana odločitev, da tožniku ne pripada več pravica do zdravstvenega varstva, temelji na odločbi prvostopenjskega organa št. 130/97/2014-48 z dne 31. 5. 2017, s katero je bilo odločeno, da tožnik kot vojni veteran od 1. 4. 2014 dalje nima pravice do veteranskega dodatka, da se s to odločbo, z veljavnostjo od 1. 4. 2014 naprej nadomesti odločba o priznanju pravice do veteranskega dodatka 130-97/2014-6 z dne 12. 8. 2014 ter da stroškov postopka ni. Ker pa je bila navedena odločba s sodbo tega sodišča I U 967/2018 odpravljena in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, je s tem odpadla tudi podlaga za izdajo odločbe, izpodbijane v tem upravnem sporu, ki je, kot rečeno, izključno temeljila na odločbi št. 130/97/2014-48 z dne 31. 5. 2017. 9. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Posledično je sodišče odpravilo tudi izpodbijani sklep, saj je vezan na odločbo, ki je bila s to sodbo odpravljena. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov ugotovilo, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Poleg tega se z odločitvijo sodišča po samem zakonu šteje za odpravljeno tudi odločitev o stroških pritožbenega organa, zato bo moral upravni organ v ponovljenem postopku ponovno odločati tudi o stroških upravnega postopka.

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo in sklep odpravilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV.