Jedro

Pritožbena navedba, da so bili zvočni posnetki narejeni, ne da bi oškodovanka vedela za snemanje in da je bila z njimi seznanjena šele po njihovem nastanku, ne more spremeniti dejstva, da oškodovanka nastanku posnetkov ne nasprotuje in da s snemanjem pogovora med njo in C. C. ni bilo nedovoljeno poseženo v pravico do zasebnosti obdolženca.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom II K 60606/2021 z dne 19. 5. 2022 na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predloga zagovornika obdolženega A. A. za izločitev dokazov z dne 7. 3. 2022 in 9. 3. 2022 kot neutemeljena zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Navedena pritožbena razloga pritožba pojasnjuje s trditvijo, da bi moralo sodišče prve stopnje zvočne posnetke izločiti iz spisa, ker se snemanje pogovora, ki bo posredovan tretjemu, lahko izvede zgolj s soglasjem snemanega, ki mora vedeti, da se snemanje opravlja, v obravnavani zadevi pa mladoletna oškodovanka B. B. ni vedela, da jo C. C. snema. Mladoletnica, ki nima procesne sposobnosti, ni dala soglasja za snemanje, prav tako ne kateri od njenih zakonitih zastopnikov. Ne le, da zvočni posnetki niso bili dani z vednostjo ali privolitvijo oškodovanke, temveč se jo je tudi napeljavalo na odgovore z vprašanji tako, da je lahko samo potrdila tisto, kar je snemalec želel slišati, takšni odgovori pa se v postopku ne smejo uporabiti kot dokaz. Nepravilna pa je po oceni pritožbe tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko ni ugodilo predlogu obdolženca in iz spisa ni izločilo zapisnika o zaslišanju mladoletne oškodovanke, ker so ji bila postavljena številna sugestivna in kapciozna vprašanja.

5. Pritožba nima prav. Sodišče prve stopnje je tehtno pojasnilo svoj pravilni zaključek, da zvočni posnetki pogovora med C. C. in oškodovanko B. B. niso dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, in da ni nobene podlage za izločitev zapisnika o zaslišanju oškodovanke v preiskavi. Razlogom, ki jih za to navaja v sklepu, ni potrebno ničesar dodati, drugačna ocena pritožbe, ki se zavzema za izločitev dokazov iz spisa, pa ni pravilna. Pritožbena navedba, da so bili zvočni posnetki narejeni, ne da bi oškodovanka vedela za snemanje in da je bila z njimi seznanjena šele po njihovem nastanku, ne more spremeniti dejstva, da oškodovanka nastanku posnetkov ne nasprotuje in da s snemanjem pogovora med njo in C. C. ni bilo nedovoljeno poseženo v pravico do zasebnosti obdolženca. Pritožba tudi nima prav, ko graja odločitev sodišča prve stopnje, ker ni ugodilo predlogu obrambe in iz spisa ni izločilo zapisnika o zaslišanju mladoletne oškodovanke, ker naj bi ji bila postavljena kapciozna in sugestivna vprašanja. Pravilnim razlogom v napadenem sklepu, s katerimi sodišče prve stopnje pojasnjuje, da je takšen predlog neutemeljen, pritožbeno sodišče le še dodaja, da tudi če bi bila oškodovanki postavljena takšna vprašanja, njena izpovedba ne bi predstavljala nedovoljenega dokaza.1

6. Po obrazloženem, ker je pritožba zagovornika obdolženca neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o izločitvi dokazov odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno končanem kazenskem postopku.

1 Tako tudi Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana, 2004, str. 558; sodba in sklep VS RS I Ips 35/2008 z dne 23. 10. 2008.