Jedro

Stroški v zvezi z vlogami za oprostitev stroškov postopka se tičejo zgolj tožnika samega, načina poravnavanja stroškov njegovega zastopanja ter njegovih zmožnosti za zagotovitev sredstev za plačilo predujma. Niso neposredno povezani s predmetom pravde, zato jih ne moremo uvrstiti med stroške, potrebne za pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo 204,18 € odškodnine ter obresti, zavrnilo pa zahtevek za plačilo 300 € odškodnine z obrestmi. Toženi stranki je naložilo v plačilo 396,22 € tožnikovih pravdnih stroškov.

Iz vseh treh, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidenih pritožbenih razlogov se tožeča stranka pritožuje zoper zavrnilni del sodbe in odločitev o pravdnih stroških. Predlaga spremembo sodbe tako, da se tožniku prisodi celotna zahtevana odškodnina in vsi zaznamovani pravdni stroški. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava. Meni, da že sama narava telesne poškodbe opravičuje višjo odškodnino. Opozarja na takratno tožnikovo starost 33 let in dejstvo, da tožnik bolečine čuti še danes in jih bo čutil tudi v bodoče. Tožnik še danes čuti bolečine oz. je občutljiv na pritisk na prehodu iz hrbtnega v ledveni predel ter bolečine v spodnjem delu hrbta pri dvigovanju bremen, prisilni drži in pripogibanju. Meni, da vsi dokazi - izvedensko mnenje, zdravstvena dokumentacija, tožnikova izpoved – opravičujejo večjo odškodnino. Poudarja, da je bil tožnik poškodovan v predelu celotnega področja hrbta in je bolečine trpel po celem hrbtu ter v predelu prsnega koša, zaradi česar je bil oviran pri spanju, higienskih opravilih in oblačenju. Opozarja, da se udarnine dodobra razbolijo šele par dni po udarcu in trajajo vsaj šest tednov. Povzema izvedenčeve ugotovitve o trajanju bolečin in nevšečnostih. Ocenjuje, da bi morala biti odškodnina - ob upoštevanju prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti, tožnikove starosti, zlasti pa ob upoštevanju dejstva, da se pri tožniku telesne bolečine pojavljajo še danes in se bodo pojavljale tudi v bodoče – dosojena v celotnem zahtevanem znesku 1.200- €. Takšna, kot je dosojena, po tožnikovem mnenju ne ustreza standardu pravične odškodnine, predvsem pa ne upošteva v zadostni meri okoliščin konkretnega primera (individualizacija odškodnine). Stroškovnemu delu sodbe nasprotuje zaradi delne zavrnitve priglašenih stroškov pred pravdo postavljenega odškodninskega zahtevka. Meni, da je bil zahtevek realno postavljen. Vztraja pri stroških za vse vloge, tudi tiste, ki se nanašajo na oprostitev stroškov postopka. Šele po uveljavitvi novele ZPP, je potrebno predlog za oprostitev plačila stroškov vložiti na službo za brezplačno pravno pomoč, medtem ko je tožnik za oprostitev stroškov zaprosil že v tožbi, priloge pa posredoval z vlogo z dne 13.2.2008. Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti, zato se lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. čl. ZPP). Pravilnost ugotovitve dejanskega stanja zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku.

Pritožnik pritrjuje izvedenskemu mnenju, kateremu tudi v postopku na prvi stopnji ni nasprotoval, obenem pa v nasprotju z njim zatrjuje, da še vedno čuti bolečine in da jih bo čutil tudi v bodoče, zaradi česar zelo poudarja svojo starost v času škodnega dogodka - 33 let. Upoštevajoč dejstvo, da je izvedenec trajne posledice poškodbe, s tem pa tudi trajne bolečine in nevšečnosti izrecno izključil, pritožbene navedbe o trajnih bolečinah merijo na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Zaradi omejenosti pritožbenih razlogov v pritožbenem postopku ne morejo biti upoštevane.

Naloga pritožbenega sodišča pa je preveritev pravilnosti uporabe materialnega prava – konkretno 179. čl. Obligacijskega zakonika, upoštevajoč vrsto, težo in trajanje bolečin in nevšečnosti, kakor jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Upoštevajoč po sodišču prve stopnje ugotovljena dejstva je obravnavan primer ustrezno umeščen v sodno prakso. Upoštevani sta obe temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo: načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje bolečin in nevšečnosti ter vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu; načelo objektivne pogojenosti odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da se ne bi ugodilo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Odškodnina je ustrezno umeščena v sistem določanja odškodnin za manjše škode in primerljiva z dosojenimi odškodninami za primerljivo škodo. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo individualnih posebnosti, ki bi terjale odstopanje dosojene odškodnine od povprečnih odškodnin za primerljivo škodo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ustrezno upoštevalo merila iz 179. člena Obligacijskega zakonika.

Pri odmeri stroškov za sestavo odškodninskega zahtevka je sodišče upoštevalo odvetniško nagrado v vrednosti 200 točk po Odvetniški tarifi. Taka nagrada je predvidena za zahtevke, na podlagi katerih poteka postopek določitve odškodnine v višini od 344,25 € do 1.377- € (1. odstavek tar. št. 38 v zvezi s 1. odstavkom tar. št. 18). V odškodninskem zahtevku je tožnik res zahteval odškodnino, višjo od zgoraj omenjene. V pravdnem postopku pa je za isto škodo uveljavljal odškodnino v znesku, ki je v okviru zgoraj navedenih zneskov. Tudi pritožbeno sodišče zato sodi, da stroški za sestavo odškodninskega zahtevka, višji od 200 točk po Odvetniški tarifi, niso bili potrebni (1. odstavek 155. čl. ZPP). Stroški v zvezi z vlogo za oprostitev stroškov postopka se tičejo zgolj tožnika samega, načina poravnavanja stroškov njegovega zastopanja ter njegovih zmožnosti za zagotovitev sredstev za plačilo predujma. Niso neposredno povezani s predmetom pravde, zato jih ne moremo uvrstiti med stroške, potrebne za pravdo. Gre za dostavitev listinskih dokazov v zvezi s predlogom za oprostitev stroškov postopka (vlogi z dne 13.2.2008 in 28.3.2008). Prošnja z dne 10.12.2008 pa je bila vložena v času, ko pravdno sodišče o predlogu za oprostitev stroškov ni bilo več pristojno odločati in stroški te vloge tudi iz tega razloga niso potrebni.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 155. čl. ZPP).

O zadevi odloča sodnica posameznica na osnovi 5. odstavka 458. čl. ZPP.