Jedro

Sodišče mora prepovedati stike kadar ugotovi, da eden od staršev otroka s stiki neposredno ogroža. Prepoved bo na mestu (le), če sodišče ugotovi, da stiki predstavljajo tako psihično ali fizično obremenitev, da je zaradi varstva koristi otroka treba osebne stike (ali stike nasploh - tudi pisne, telefonske), v celoti prepovedati. Sodišče lahko stike z otrokom omeji tudi, kadar pomenijo psihično obremenitev za otroka. Poseg v pravice staršev mora biti sorazmeren z ogroženostjo otroka, sorazmernost pa je potrebno utemeljiti v obrazložitvi glede odločitve o izbiri ukrepa.

Izrek

I. Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep s 5. 1. 2015 se zavrne in se sklep prvostopenjskega sodišča v obsegu, izpodbijan s strani nasprotnega udeleženca, potrdi.

II. Pritožbi predlagateljice zoper sklep s 5. 1. 2015 se delno ugodi ter se izpodbijani sklep v točki III. in IV. razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

III. Pritožba predlagateljice zoper sklep s 5. 1.2015 v I. točki se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

IV. Pritožbi predlagateljice zoper sklep z 12. 12. 2014 se delno ugodi, izpodbijani sklep se v I. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdi.

V. Pritožba predlagateljice proti zavrnilnem delu sklepa z 18. 11. 2014 se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v obravnavani zadevi izdalo tri sklepe. S sklepom z 18. 11. 2014 je določilo stike med mladoletnim A. in njegovim očetom (nasprotnim udeležencem) vsak ponedeljek in četrtek od 15.30 do 18.00 ure na domu nasprotnega udeleženca, ki mora poskrbeti, da pri izvrševanju stikov ne bo prisoten starejši sin B. Drugače predlagano začasno ureditev stikov s strani predlagateljice je sodišče zavrnilo.

2. S sklepom z 12. 12. 2014 je sodišče zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep z 18. 11. 2014 ter zavrnilo podredni predlog za začasno izvrševanje stikov pod nadzorstvom CSD.

3. S sklepom s 5. 1. 2015 je sodišče zavrnilo predlog predlagateljice za ukinitev stikov. Prav tako je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za spremembo stikov tako, da bi ti potekali vsako sredo od 15.30 do 18.00 ure, vsak vikend ter izmenoma v času krajših šolskih počitnic in praznikov in 14 dni v času poletnih počitnic.

4. Predlagateljica se pritožuje zoper vse tri sklepe prvostopenjskega sodišča, nasprotni udeleženec pa se pritožuje zoper sklep s 5. 1. 2015. 5. V pritožbi zoper sklep z 18. 11. 2014 predlagateljica izpodbija zavrnilni del sklepa. Navaja, da sodišče z izpodbijanim sklepom ni sledilo nobenemu od predlogov udeležencev. Sodišču mora biti pri odločanju edino vodilo zasledovanje otrokove največje koristi. V tem postopku sta stranki dvakrat dogovorili sporazumen način izvajanja stikov. To pomeni, da predlagateljica stikom načeloma ne nasprotuje. Ravno spremenjen način stikov, pa je pri mladoletnem A. začel puščati negativne posledice. Socialna delavka CSD, kjer so najprej potekali stiki, je začela opažati škodljiva manipulativna ravnanja nasprotnega udeleženca nad otrokom. Vedenjske spremembe po stikih je zaznalo tudi strokovno osebje Osnovne šole. Nasprotni udeleženec se ni pripravljen prilagajati in predlagateljici olajšati prihoda na stike ali zmanjšati stroške. Sodišče v sklepu tudi ni določilo, na kakšen način in kje nasprotni udeleženec prevzame otroka. Poleg tega stranki pri zagotavljanju možnosti prevoza nista enakovredni, saj predlagateljica nima prevoznega sredstva, niti denarja, da bi prevoze zagotavljala, nasprotni udeleženec pa denar ima, saj je zaposlen in za sina ne prispeva preživnine.

6. V pritožbi zoper sklep z 12. 12. 2014 predlagateljica uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da stiki otroku škodijo in so začeli puščati pri A. velike negativne posledice. Nasprotni udeleženec je do otroka manipulativen ter zavestno otežuje njegovo varstvo in vzgojo materi. Otroka obremenjuje z negativnimi čustvi do matere, otrok pa pri tem doživlja stisko. Po mnenju socialne delavke nasprotni udeleženec ne more uvideti, kaj je v otrokovo korist. Ravna v nasprotju s koristmi otroka ter mu povzroča sindrom odtujevanja od matere. To je razvidno iz poročila CSD s 27. 10. 2014. Da se po stikih vedenjske spremembe slabšajo, je zaznalo tudi strokovno osebje šole. Sodna izvedenka je pri nasprotnem udeležencu ugotovila osebnostno motnjo in odvisnost od alkohola. Ker nasprotni udeleženec dela ponoči, dopoldne pa počiva, je takrat z A. njegov starejši brat B., ki ne obiskuje predavanj, kot je pričakovalo sodišče, pač pa se skupaj z A. vozi okrog z neregistriranim vozilom. Tovrstni stiki povzročajo škodo na otrokovem osebnostnem razvoju. To izhaja iz poročila CSD s 27. 10. 2014 in šole z 21. 10. 2014. Predlagateljica je v zvezi s tem predlagala tudi nove poizvedbe in zaslišanje strokovnih sodelavcev šole, zlasti razredničarke Z. V., ki z otrokom preživi največ časa ter svetovalne delavke T. P. Sodišče tem dokaznim predlogom ni sledilo in zato ni navedlo nobenih razlogov. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi, začasno odredbo razveljavi ter stike med nasprotnim udeležencem in mladoletnim A. začasno ukine, podredno pa, naj jih določi pod nadzorom CSD.

7. V pritožbi zoper sklep s 5. 1. 2015 izpodbija I. in III. točko izreka. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je odločitev sodišča v nasprotju s koristjo otroka. Sodišču očita, da svojo odločitev utemeljuje z zapisnikom CSD s 6. 12. 2013, pri čemer so povzetki vsebine zapisnika protispisni. Iz zapisnika ne izhaja, tako kot povzema sodišče, da naj bi se stik izvršil v obdobju enega leta le štirikrat. Iz zapisnika izhaja, da je otrok pričel hoditi k očetu 10. 11. 2013 in je bil do 6. 12. 2013 pri očetu na stiku štirikrat, vedno pa je bil navzoč tudi njegov starejši brat B. Ravno po stikih so se pri mladoletnem A. začele pojavljati spremembe, ki so tudi po ugotovitvah psihologinje dr. T. R. kazale na ogroženost duševnega in osebnostnega razvoja otroka. Odločilna okoliščina, ki je sodišče ni ugotovilo pravilno, je, ali je ogrožen otrokov osebni in duševni razvoj, ki se kaže v čustvenih in vedenjskih motnjah in v kolikšni meri je to v povezavi s stiki z očetom brez nadzora tretje osebe. Pri tem ni mogoče izključiti in zagotoviti izvrševanja stika brez prisotnosti sina B. Stiki se izvajajo, vendar nasprotni udeleženec njihov obseg samovoljno spreminja, z otrokom manipulira in ga z verbalnimi grožnjami spravlja v dodatno stisko. Poleg tega ima A. stik z bratom B., ki ne obiskuje predavanj in A. vozi okrog z neregistriranim vozilom, s čimer se otrok hvali materi. Sodišče ni določilo, na kakšen način in kje nasprotni udeleženec prevzame otroka, predlagateljica pa nima ne prevoznega sredstva in ne denarja, da bi prevoze zagotavljala. Sodišče bi moralo zaslišati priče, ki jih je predlagala predlagateljica, da bi dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Predlagateljica je že v ugovoru in pritožbi predlagala določitev stikov pod nadzorom CSD, saj bi na ta način dejansko bil onemogočen škodljiv in nevaren stik otroka s starejšim bratom.

8. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper sklep s 5. 1. 2015 izpodbija II. in III. točko sklepa, s katero je bil zavrnjen njegov predlog po spremembi stikov in je sodišče določilo stike vsak ponedeljek in četrtek med 15.30 in 18.00 uro na domu nasprotnega udeleženca. Navaja, da je sodišče v sklepih obrazložilo, da ni zaznalo neposrednega kvarnega vpliva stikov na A. vedenje. Sprejelo je mnenje izvedenca klinično-psihološke stroke, ki je ugotovil, da je A. na očeta navezan, njun odnos pa je igriv in zabaven. Take ugotovitve so v nasprotju z zaključkom sodišča, da je potrebno obseg stikov med A. in nasprotnim udeležencem omejiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotni udeleženec meni, da bi ravno daljše druženje z njim A. pomagalo pri njegovih težavah. Glede navzočnosti starejšega sina B. pa navaja, da je ta sedaj polnoleten in nosi večjo odgovornost za morebitno ogrožanje bližnjih. Poleg tega je tudi nasprotni udeleženec spoznal in dojel, da je treba A. pred B. ustrezno zaščititi. Možno bi bilo, da bi bil v času, ko bi bil A. na stiku doma pri nasprotnem udeležencu, B. v spodnjih prostorih pri stari mami. Poleg tega je tudi sam B. med zaslišanjem potrdil, da med izvajanjem stikov ne bi bil pri očetu. Sicer pa tudi nasprotni udeleženec ob daljših stikih ne bi bil z A. ves čas doma.

9. Pritožbe predlagateljice so bile vročene nasprotnemu udeležencu, pritožba nasprotnega udeleženca je bila vročena predlagateljici. Odgovori na pritožbe niso bili vloženi.

10. Pritožbi predlagateljice zoper sklepa z 12. 12. 2014 in s 5. 1. 2015 sta delno utemeljeni, pritožba zoper sklep z 18. 11. 2014 pa ni utemeljena.

11. Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklepa s 5. 1. 2015 ni utemeljena.

12. Stiki med otrokom in starši niso le pravica staršev, ampak tudi pravica otrok. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (prvi odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).(1) Pojem "korist otroka" v ZZZDR ni opredeljen pozitivno, ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki niso v korist otroka (če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj) (peti odstavek 106. člena ZZZDR).

13. Pritožbeno sodišče sprejema odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za ukinitev stikov. Sodišče mora prepovedati stike kadar ugotovi, da eden od staršev otroka s stiki neposredno ogroža. Prepoved bo na mestu (le), če sodišče ugotovi, da stiki predstavljajo tako psihično ali fizično obremenitev, da je zaradi varstva koristi otroka treba osebne stike (ali stike nasploh - tudi pisne, telefonske), v celoti prepovedati. Sodišče lahko stike z otrokom omeji tudi, kadar pomenijo psihično obremenitev za otroka. Poseg v pravice staršev mora biti sorazmeren z ogroženostjo otroka, sorazmernost pa je potrebno utemeljiti v obrazložitvi glede odločitve o izbiri ukrepa.

14. Iz izvedeniškega mnenja izvedenca klinično-psihološke stroke T. R. izhaja, da bi ukinitev stikov pri A. povzročila veliko stisko in nerazumevanje. Otrok ima očeta rad, nanj je močno navezan in si stikov zelo želi. Ocenil je, da so stiki priporočljivi ter jih otrok potrebuje. Izvedenec v izvedeniškem mnenju tudi ni imel nobenih zadržkov glede izvrševanja stikov na očetovem domu in brez nadzora tretje osebe. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o tem, da ne ugodi predlogu za ukinitev stikov, niti jih ne določi pod nadzorom, oprlo na izvedeniško mnenje izvedenca. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da na otrokovo odzivanje součinkuje več okoliščin skupaj z njegovimi vedenjskimi motnjami. Deček ima diagnosticirano hiperkinetično motnjo,(2) ki se kaže v specifiki njegovih vedenjskih odzivov. Ima tudi status učenca s posebnimi potrebami. Iz dopisa prof. dr. A. Ž., pedagoginje s P. (list. št. 123) ter dopisa K. M., dr. med. spec. psihiatrinje s C. (list. št. 138), ne izhaja, da bi bilo dečkovo vedenje posledica stikov, ki jih je imel z očetom. Pač pa iz njunih poročil izhaja, da potrebuje deček umirjeno okolje, usmerjanje učnega dela in spodbude. Dečkov nemir ne izhaja iz odnosov do očeta in matere, lahko pa njun odnos nemir ojača. Neugodne družinske razmere pa intenzivirajo dečkove čustvene in vedenjske motnje.

15. Pritožbeno sodišče ugotovitve prvostopnega sodišča o součinkovanju več vzrokov, ki vplivajo na dečkovo vedenje, sprejema. Ni izkazano, da bi izvrševanje stikov med dečkom in očetom predstavljajo fizično ali psihično obremenitev zanj, niti da bi bilo njegovo vedenje posledica izvrševanja stikov z očetom. Prav tako, da bi bilo potrebno izvajati stike pod nadzorom. Takega mnenja je tudi izvedenec T. R. Zato je višje sodišče pritožbo predlagateljice v delu, ki napada prvostopenjsko zavrnitev predloga za ukinitev stikov in zavrnitev predloga za določitev stikov podnadzorom, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. Pritožbeno sodišče sprejema tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o tem, da se določijo stiki med A. in očetom dvakrat tedensko v popoldanskem času. Tudi tu se je prvostopenjsko sodišče oprlo na izvedeniško mnenje. Izvedenec je ocenil A. odnos z očetom kot igriv, družaben in varen. Stike je tudi priporočil. Ni imel zadržkov za izvajanje stikov brez nadzora tretje osebe, sodišče pa je sledilo njegovemu predlogu tudi v delu, ki se nanaša na izvrševanje stikov na očetovem domu, vendar ob odsotnosti starejšega brata B. 17. Pritožbeno sodišče ocenjuje kot utemeljene pritožbene navedbe, ki jih podaja predlagateljica o izvrševanju stikov. Predlagateljica v pritožbah navaja, da skupaj z nasprotnim udeležencem živi tudi njun starejši sin B., ki ogroža varnost mladoletnega A. Ta ob stikih ni odsoten, kot je naložilo sodišče in kot je zagotavljal nasprotni udeleženec, ampak je ob stikih prisoten. Da A. starejši brat B. ogroža A., se je zavedalo že prvostopenjsko sodišče, saj je v odločitvi navedlo, da mora nasprotni udeleženec v primeru stikov zagotoviti odsotnost starejšega brata B.(3) Predlagateljica v pritožbi navaja, da je ob stikih doma v popoldanskem času starejši brat, ki ne obiskuje predavanj na elektro šoli kot je pričakovalo sodišče. Iz poročila CSD s 27. 10. 2014 izhaja, da so delavke CSD videle, da se je A. in očetu na stiku v mestu pridružil tudi B., kljub temu, da so se dogovorili, da se to ne bo dogajalo. Da so stiki med A. in njegovim očetom ob navzočnosti starejšega brata B. škodljivi za A., izhaja tudi iz izvedeniškega mnenja izvedenca R. 18. Predlagateljica v pritožbi utemeljeno navaja tudi, da ni določeno, kako se bodo izvajali stiki. Predlagateljica in nasprotni udeleženec stanujeta na različnih naslovih, sodišče pa ni določilo, na kakšen način bo do stika prišlo, niti se predlagateljica in nasprotni udeleženec tega ne moreta dogovoriti. Konkretno ni določeno, kdo in kako naj pripelje otroka na dom nasprotnega udeleženca. Predlagateljica izpostavlja, da nima ne prevoznega sredstva in ne denarja, da bi lahko sodelovala pri izvrševanju stikov.

19. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbama predlagateljice glede načina izvedbe stika (kraj in prevoz) ugodilo ter razveljavilo sklep s 5. 1. 2015 v III. točki izreka in sklep z 12. 12. 2014 v I. točki izreka (odločitev o ugovoru) ter zadevi v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člen ZPP). V njem bo moralo prvostopenjsko sodišče določiti tak režim izvrševanja stikov, ki ne bo ogrožal mladoletnega A. in bo upošteval način življenja udeleženih in možnosti izvrševanja stikov izven doma nasprotnega udeleženca.(4) Odločiti bo moralo tudi kateri od roditeljev bo poskrbel za prevoz otroka in kako, saj se stranki o tem ne moreta dogovoriti.

20. Pritožbeno sodišče pa je zavrnilo pritožbo predlagateljice proti zavrnilnemu delu sklepa z 18.11.2014 ter sklep v izpodbijanem delu potrdilo ter pritožbo zoper I. točko izreka sklepa s 5. 1. 2015 (2. točka 365. člena ZPP). Razlogi so razvidni iz obrazložitve tega sklepa.

21. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tudi pritožbo nasprotnega udeleženca zoper II. in III. točko sklepa s 5. 1. 2015. Nasprotni udeleženec je predlagal, da bi imel z A. poleg stikov, ki jih je sodišče določilo dvakrat tedensko popoldne, tudi stike preko vikenda ter izmenično ob praznikih in počitnicah in 14 dni v času poletnih počitnicah. Prvostopenjsko sodišče je njegov predlog zavrnilo. Predlog je ocenilo kot pretiran. Nasprotni udeleženec je že imel stik z A. preko vikenda, vendar je sodišče prve stopnje stike omejilo zaradi vedenjskih težav A. in iz razlogov ogrožene varnosti A. Razlogi, ki so narekovali prvostopenjskemu sodišču omejitev stikov, so po oceni pritožbenega sodišča še vedno podani. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče v nasprotju z ugotovitvijo, da stiki ne vplivajo na vedenje A., nato stike omejilo. Sodišče je ugotovilo, da vpliva na dečkovo vedenje več okoliščin in ne (le) stiki z očetom. Njegove vedenjske težave pa se zaradi neugodnih družinskih razmer intenzivirajo. Hkrati je ugotovilo tudi, da je lahko ob stikih, ki potekajo ob navzočnosti starejšega brata, ogrožena varnost otroka. Vse to pa so razlogi, ki kažejo na to, da so stiki določeni v zadostnem obsegu. Tudi po oceni pritožbenega sodišča so stiki določeni dvakrat tedensko dovolj in zaenkrat (še) niso podani pogoji za širitev stikov preko vikenda, v času praznikov in počitnic. Pritožbeno sodišče je zato iz navedenih razlogov pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

22. Ker je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbam predlagateljice in sklepa s 5.1.2015 in 12.12.2014 delno razveljavilo, je posledično razveljavilo tudi IV. točko izreka sklepa s 5.1.2015, ki se nanaša na stroške postopka (četrti odstavek 165. člena ZPP).

(1) Ur. list RS, št. 69/2004 - UPB3, v nadaljevanju ZZZDR

(2) motnja pozornosti, koncentracije, impulzivnost, motorični nemir

(3) B. je bil izrečen v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu z opr. št. Km 12402/2013 ukrep prepovedi približevanja materi in A. Do brata je bil večkrat nasilen tako, da ga je pretepal po glavi in lasal. (4) Iz poročila CSD izhaja, da je nasprotni udeleženec kreativen v iskanju načinov kako zapolniti čas, ko sta z otrokom skupaj, da hitro ustvari situacijo za igro in čas hitro mine.