Up-467/02 - 4

18. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 213/2001 z dne 21. 5. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je s sodbo zavrnilo revizijo pritožnikov v delu, ki se nanaša na čas trajanja delovnega razmerja in vpis delovne dobe v delovno knjižico. V delu, ki se nanaša na plačilo 320.000,00 SIT, je revizijo zaradi nedoseganja revizijskega cenzusa s sklepom zavrglo.

2.Zoper sklep Vrhovnega sodišča vlagata pritožnika ustavno pritožbo. Navajata sicer, da izpodbijata sodbo Vrhovnega sodišča, vendar iz vsebine ustavne pritožbe izhaja, da se pritožujeta le zoper odločitev o zavrženju revizije, o tem pa je Vrhovno sodišče odločilo s sklepom. Zatrjujeta kršitev 14. in 25. člena Ustave.

Navajata, da jima je bila z odločitvijo o zavrženju revizije kršena pravica do pravnega sredstva. Menita tudi, da se dovoljenost revizije presoja po predpisih, ki veljajo na dan vložitve zahtevka. V njunem primeru je to Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77), v skladu s katerim je bila revizija dovoljena že, če je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 80.000,00 SIT.

B.

3.Očitek pritožnikov, da bi Vrhovno sodišče ob odločanju o dopustnosti revizije moralo uporabiti določbe ZPP77, pomeni po vsebini očitek zmotne uporabe procesnega prava. To pa samo po sebi ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Da bi odločitev o uporabi ZPP77 nasprotovala kateri izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pritožnika niti ne zatrjujeta. Zgolj pavšalnega in povsem neobrazloženega očitka o kršitvi 14. člena Ustave namreč Ustavno sodišče ni moglo obravnavati. Ob navedenem pa velja pritožnikoma tudi pojasniti, da je Ustavno sodišče že odločilo, da ni v neskladju z Ustavo, da je novi Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) pogoje za dopustnost revizije postrožil in da se novi zakon glede tega vprašanja po prehodni določbi prvega odstavka 498. člena ZPP uporablja tudi glede postopkov, ki so se začeli še pred njegovo uveljavitvijo (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02 in OdlUS XI,166).

4.Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi 25. člena Ustave. Iz te določbe Ustave izhaja le pravica do dvostopenjskega sodnega postopka. Pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva pa Ustava ne zagotavlja.

5.Ker torej v obravnavani zadevi očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan