Jedro

Sadni sirupi so pijače v smislu Zakona o prometnem davku in Pravilnika o uporabi prometnega davka. Glede na sestavo, ki je razvidna iz deklaracije proizvajalca, ne gre za sadne sokove in sadne napitke, zato so obdavčeni s stopnjo 26%. Namen, za katerega v konkretnem primeru kupec uporabi izdelek, ne more vplivati na davčno obravnavo. Na slednjo vpliva le osnovni namen proizvoda.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje, na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS; Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) delno zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 17.12.2001. S to odločbo je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo Davčnega urada Celje z dne 19.2.1997, s katero je bilo tožeči stranki zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri obračunavanju in plačevanju prometnega davka v letih 1995 in 1996 naloženo plačilo prometnega davka po stopnji 26% v znesku 1.233.400,50 SIT in pripadajočih zamudnih obresti. Sodišče prve stopnje pa je upravni odločbi odpravilo glede zamudnih obresti in je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02 z dne 23.9.2004 odločilo, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti prvostopne odločbe dalje do plačila.

V obrazložitvi zavrnilnega dela sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je sestava sadnih sirupov, ki jih proizvaja tožeča stranka, razvidna iz deklaracije. Glede na to sestavo ter določbe Zakona o prometnem davku (ZPD; Uradni list RS, št. 4/92, 5/92, 14/92, 12/93 - odločba US, 13/93, 71/93, 35/94 - odločba US, 16/96) in Pravilnika o uporabi Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 6/92, 8/92, 29/92, 39/93, 37/95 in 65/95, v nadaljevanju Pravilnik) je odločitev davčnih organov, da so sporni sirupi na podlagi 2. odstavka tarifne št. 1 Tarife davka od prometa proizvodov (v nadaljevanju Tarifa) obdavčeni po stopnji 26%, pravilna.

Tožeča stranka vlaga pritožbo, sedaj revizijo, zoper zavrnilni del sodbe zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ter predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev prvostopnemu sodišču v novo sojenje. V obrazložitvi pravnega sredstva navaja, da v celoti vztraja pri dosedanjih navedbah in predlaganih dokazih. Sodišče prve stopnje bi moralo razčistiti razliko med izrazoma "sirup" in "sadni napitek", prav tako pa sodba napačno razlaga pojma "sadni napitek" in "sadni izdelek". Poleg tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da so sporni sirupi namenjeni izključno za prehrano ljudi. Pravilnik uvršča v tarifno št. 1 Tarife zgolj pijače, ne pa tudi sestavin za njihovo pripravo. Sirupi niso pijače, saj se redčijo z vodo. To pomeni, da ni pravne podlage za uvrščanje sirupov iz sadnih baz pod 2. odstavek tarifne št. 1 Tarife in posledično obdavčitev po davčni stopnji 26%. Tožeča stranka navaja še, da upravna organa in sodišče prve stopnje ne razpolagajo z zadostnim strokovnim znanjem s področja živilske tehnologije, to znanje pa je treba imeti, da bi lahko pravilno razvrstili sirupe v tarifne št. po Tarifi.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo, sedaj revizijo, navaja, da je tožeča stranka v deklaracijah proizvode sama opredelila kot sirupe za osvežilne pijače (sirupe iz sadne baze) in na njih navedla tudi sestavo sirupov. Da bi bile deklaracije napačne, v postopku ni bilo ugotovljeno. Zaradi njegove sestave sirupa ni mogoče uvrstiti med naravne sadne sokove in sadne napitke, zato je bil pravilno uvrščen v tarifno št. 1 Tarife. V tarifno št. 3 Tarife tega izdelka ni mogoče uvrstiti, saj tja sodijo le pijače iz naravnih sadnih sestavin. Enako pa izhaja tudi iz 28. člena Pravilnika. Tožena stranka zato predlaga, da vrhovno sodišče vloženo pravno sredstvo zavrne kot neutemeljeno.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1.1.2007. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določilu 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko 1. odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

Po stališču vrhovnega sodišča je bilo materialno pravo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno. Pojem "pijača" iz 2. odstavka tarifne št. 1 Tarife je po stališču vrhovnega sodišča treba razumeti široko, kot vsako tekočino, ki jo ljudje pijejo in ne ozko, kot jo razume tožeča stranka. Tudi sadni sirupi so pijače, ne glede na to, da jih je treba pred uživanjem še razredčiti, na primer z vodo. Takšna razlaga je skladna tudi z določbo 8. točke 2. odstavka 28. člena Pravilnika, ki med pijače uvršča tudi aromatizirane sirupe. Čeprav je sirup mogoče uporabiti tudi kot preliv pri pripravi hrane in ne zgolj za pitje, to ne spremeni njihove davčne obravnave, saj ta ne more biti odvisna od tega, za kakšen namen v konkretnem primeru kupec porabi določen izdelek. Iz deklaracij pa nedvomno izhaja, da je sporni sirup v osnovi namenjen za mešanje v razmerju 1:5 in torej za pitje. Niso pa sirupi "sadni izdelki" v smislu točke a.) 1. odstavka 30. člena Pravilnika in zato ne sodijo v obdavčitev po tarifni št. 3 Tarife. Iz 7. točke tarifne št. 3 Tarife namreč izhaja, da gre za generalno določbo, ki velja le, če ni v drugih tarifnih številkah Tarife določeno drugače. Ker je torej v tarifni št. 1 Tarife in 8. točki 2. odstavka 28. člena Pravilnika za sadne sirupe predvidena specialna ureditev, ni mogoče uporabiti splošnih določb. Vrhovno sodišče pa dodaja še, da davčna zakonodaja lahko drugače obravnava posamezne pojme, kot matična zakonodaja, zato določbe pravilnikov, ki določajo sestavo izdelkov in jih tožeča stranka omenja v reviziji, ne morejo vplivati na način obdavčitve. Ker zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v reviziji ni mogoče uveljavljati, se vrhovno sodišče s temi očitki ni ukvarjalo, je pa v podobnem primeru (opr. št. I Up 1015/2004 z dne 28.2.2005) že pojasnilo, da je uvrstitev pijač v tarifno št. Tarife pravno vprašanje, zaradi česar niso utemeljeni očitki tožeče stranke, da davčna organa in sodišče prve stopnje ne razpolagajo z zadostnim strokovnim znanjem s področja živilske stroke.

Ker je vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in tudi na razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.