2. 10. 2014

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Višjega sodišča v Kopru, na seji 2. oktobra 2014

odločilo:

Za odločanje v sporu o pristojnosti med Okrožnim sodiščem v Kopru in Okrožnim sodiščem v Novi Gorici v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči je pristojno Višje sodišče v Kopru.

OBRAZLOŽITEV

1.Višje sodišče v Kopru je vložilo zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti med njim in Vlado. Zahtevi prilaga spis Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Bpp 33/2014. Predlagatelj navaja, da je prosilec Aleksander Gabriel Cretu Torica pred Okrožnim sodiščem v Kopru vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Okrožno sodišče v Kopru se je s sklepom št. Bpp 787/2013 z dne 20. 1. 2014 izreklo, da ni krajevno pristojno za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Novi Gorici kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Predsednica Okrožnega sodišča v Novi Gorici je na Vlado naslovila dopis št. Bpp 33/2014 z dne 10. 2. 2014, v katerem je ugotovila, da Okrožno sodišče v Novi Gorici ni pristojno za obravnavanje prošnje prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in zahtevala, da Vlada po drugem odstavku 27. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP) odloči v sporu glede pristojnosti. Vlada je 27. 3. 2014 sprejela sklep št. 02100-2/2014/5, da ni pristojna za odločanje v sporu o pristojnosti med Okrožnim sodiščem v Novi Gorici in Okrožnim sodiščem v Kopru v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči in da se zadeva odstopi v pristojno reševanje Višjemu sodišču v Kopru. Navedla je, da so po 2. točki 104. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 33/11 in 63/11 – v nadaljevanju ZS) za odločanje v sporu o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja pristojna višja sodišča. Višje sodišče v Kopru pa v zahtevi, sklicujoč se na sklep Vrhovnega sodišča št. I Upr 11/2004 z dne 21. 7. 2004, navaja, da je za rešitev tega spora pristojna Vlada. Opozarja na drugi odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 23/08 – v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katerim postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, če zakon ne določa drugače, po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Zaradi tega predlagatelj meni, da je po 26. členu ZUP, na podlagi katerega odloča Vlada v sporih o pristojnosti med drugim tudi med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona (3. točka prvega odstavka 26. člena ZUP), za odločitev o sporu glede pristojnosti med Okrožnim sodiščem v Kopru in Okrožnim sodiščem v Novi Gorici v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči pristojna Vlada.

2.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in osme alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno odločati o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Spor glede pristojnosti je lahko pozitivni kompetenčni spor – kadar dva organa ali več organov zatrjuje pristojnost za odločanje o posamezni zadevi (prvi odstavek 61. člena ZUstS), ali negativni kompetenčni spor – kadar dva organa ali več organov zavračajo pristojnost za odločanje o posamezni zadevi (drugi odstavek 61. člena ZUstS). Obravnavani spor glede pristojnosti je nastal, ker tako Vlada kot Višje sodišče v Kopru zavračata pristojnost glede odločanja v sporu o pristojnosti med Okrožnim sodiščem v Kopru in Okrožnim sodiščem v Novi Gorici v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči.

3.Tretji odstavek 2. člena ZBPP določa, da o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje (v nadaljevanju pristojni organ za BPP). Predsednik sodišča lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. V skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZBPP zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vloži tudi državni pravobranilec. Zadeve v upravnem sporu po tem zakonu se obravnavajo kot nujne.

4.Pristojnost predsednika sodišča, da na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP odloča o prošnjah za dodelitev BPP, je posebna, z zakonom določena pristojnost, za izvrševanje katere določa zakon poseben postopek. Za vprašanja postopka, ki jih ZBPP ne ureja, se na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Čeprav se o prošnjah za dodelitev BPP odloča po pravilih, ki veljajo za upravni postopek, je to še vedno odločitev sodišča, ki jo sprejme predsednik sodišča (ali drug sodnik po pooblastilu predsednika sodišča) kot nosilec sodne oblasti. Odločitev predsednika sodišča o prošnji za dodelitev BPP je namreč odločitev v okviru opravljanja sodniške funkcije, ne pa odločitev nekega drugega (upravnega) državnega organa. Dejstvo, da je zoper odločbe o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP zagotovljeno pravno sredstvo v upravnem sporu, ki temeljno pomeni sodni nadzor nad izvrševanjem druge (izvršilne) oblasti, predsedniku sodišča oziroma od njega pooblaščenemu sodniku, ki odloča o prošnjah za BPP, ne jemlje položaja nosilca sodne oblasti.[1]

5.Glede na navedeno odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne pomeni odločitve nosilca javnega pooblastila po ZUP, temveč gre za odločitev sodišča, ki jo sprejme predsednik sodišča (ali drug sodnik po pooblastilu predsednika sodišča) kot nosilec sodne oblasti v okviru opravljanja sodniške funkcije. Zato je za odločanje v sporu o pristojnosti med dvema nosilcema sodne oblasti pristojno Višje sodišče v Kopru.[2]

6.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Podpredsednica

[1]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012 (Uradni list RS, št. 45/12).

[2]V skladu z 2. točko 104. člena ZS so višja sodišča pristojna za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja in za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče s svojega območja.