Jedro

Pravica obdolženca je, da se brani s strokovno pomočjo zagovornika. Pri odločanju o njegovi postavitvi je treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo in vrsto kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel strokovno obrambo z zagovornikom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 387/2012 z dne 12. 3. 2012 je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju bpp) prosilca A.A. (tožnika) za zastopanje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah pod številko I K 40290/2010, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec dne 28. 2. 2012 vložil prošnjo za dodelitev bpp za zastopanje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah pod številko I K 40290/2010. Tožena stranka navaja določbe 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerih mora prosilec za bpp komulativno izkazati dva pogoja in sicer finančno materialni kriterij oziroma subjektivni kriterij, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju in objektivni kriterij v skladu z določbo 24. člena ZBPP. Tožena stranka je presojala izpolnitev pogoja po tem členu, da se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovano izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Pravica obdolženca je, da se brani s strokovno pomočjo zagovornika. Pri odločanju o njegovi postavitvi je treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo in vrsto kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel strokovno obrambo z zagovornikom. Iz obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva z dne 15. 4. 2011 izhaja, da se prosilcu očita storitev kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po tretjem in prvem odstavku 314. člena KZ-1, ker naj bi dne 13. 4. 2009 okoli 00.55 ure na dvorišču večstanovanjske hiše v … razbil steklo na vratih voznika osebnega vozila znamke Opel Zafira, nato z neznano vnetljivo tekočino polil notranjost avtomobila ter zanetil ogenj, ki je povzročil, da je avtomobil močno zagorel. S tem pa je povzročil iz malomarnosti nevarnost za življenje B.B., C.C. ter otroka D.D. in E.E., F.F. in G.G., H.H. in I.I., ki so stanovali neposredno nad mestom, kjer je gorel ogenj, ker so se pri gorenju razvili strupi, plini in dim, ki so zajeli hodnik stavbe, po katerem so iz nje bežali stanovalci, lastniku avtomobila pa je na avtomobilu povzročil 10.000 EUR škode, ker je celotna notranjost avtomobila zgorela.

V nadaljevanju navaja določbo 3. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki vsebuje načelo nedolžnosti, dokler se krivda obdolženca ne ugotovi s pravnomočno sodbo. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 6. členu določa pravico do zagovornika, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Temeljno načelo ZKP je tudi načelo iskanja resnice po 17. členu ZKP, sodišče odločilna dejstva ugotavlja ne samo na predlog strank, temveč tudi po uradni dolžnosti. Iz listin spisa je razvidno, da tožnik odgovornost za storjeno kaznivo dejanje prelaga. Glede na vse predlagane dokaze je moč ugotoviti, da bo zagotovljen pošten postopek, glede na vse vloge, ugovore, pojasnila in prošnje, ki jih je tekom postopka vlagal, pa tožena stranka meni, da nobena izmed okoliščin ne kaže na to, da prosilec ne bi bil sposoben razumeti česa je obdolžen. Ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, zato dodelitev bpp ne bi bila v skladu z načelom pravičnosti. Sodišče je v skladu z načelom materialne resnice dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati tudi dejstva in izvajati dokaze, ki so obdolžencu v korist. V dvomu je zavezano odločiti prav tako v korist obdolženca. Glede na to, je dodelitev zagovornika v postopku bpp neutemeljena.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je preživel že veliko krivic, zlorab njegovih ustavnih pravic, človekovih pravic in podtikanj, lažnih in pričevanj, koruptivnih sodnic, ki so jemale denar za pozitivno razrešitev. Takšna je bila J.J., ki je bila v nadaljevanju suspendirana, ker je prišlo to v medije, ga je oškodovala za 15.000 EUR. Primer je razrešila v njegovo škodo brez zaslišanja prič, preiskovalnih dejanje, zgolj je izdala odločbo, na katero se ne more več pritožiti. Zgodba se ponavlja, ker je brez bpp pravno neuk in s tem je mogoče pravno nasilje nad njim, ki ga sedaj izvaja sodnica K.K. Kriminalist, ki je priča, je ves čas očitno lagal. Dokazni materiali, ki naj bi bili kronskega pomena so namesto forenzičnih preiskav romali v kanto za smeti in so jih odnesli iz kraja dogodka, kar so videle vse tri priče, vendar sodnico to ni motilo. Dogovor med sodnico in odvetnikom odškodovanega pa je bil, da se konča primer v njegovo korist za kakršnokoli ceno, ker po besedah sodnice K.K. gre za denar, ki pride iz Zavarovalnice L. Že v začetku je sodnici predočil, da ima priče, ki dokazujejo, da ni krivec. Tudi dokazni materiali, ki so bili uničeni s strani kriminalista so kazali v to smer in tudi večkrat je poudaril, da mu je vse podtaknjeno in zelo skrbno zrežirano. Lažno ga je naznanil povzročitelj, ki je stari znanec policije in sodišč zaradi uživanja heroina. Povedal je, kdo je krivec, vendar ga niso poslušali. Želi odvetnico M.M. in upa, da bo sodišče uvidelo kakšno pravno zlorabljanje, korupcija, šikaniranje in predvsem grobe kršitve ustavnih pravic do poštenega sojenja so namerno zrežirane v njegovo škodo. Na to je večkrat opomnil Ministrstvo za pravosodje, ki je opozorilo Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah na to sodnico, vendar ona to ignorira in izjavlja, da jo to sploh ne zanima. Izmišljeni oškodovanec pa se zaradi tega primera že vozi v popolnoma novi prestižni limuzini in se smeji pravnemu sistemu kot tudi sodnici, ki mu zelo pomaga. Smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se mu bpp dodeli.

Tožena stranka na tožbo odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise (ZBPP, KZ-1), določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in procesne določbe Zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na varstvo obdolženčevih pravic v kazenskem postopku in iskanje materialne resnice, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Brez pravne podlage in pavšalne so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na neprimerno in nezakonito delo sodnice K.K., da so vsi dokazi, ki naj bi bili pomembni za sam kazenski postopek namerno odstranjeni in uničeni, kot tudi trditve, da je vseskozi opozarjal na pravega storilca kaznivega dejanja, ker sam tega dejanja ni storil. Tudi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na delo sodnice J.J., zaradi katerega naj bi bil oškodovan za 15.000 EUR, nimajo dejanske in pravne podlage v tem postopku. Glede na to, da tožnik v tožbenih ugovorih, tudi s sklicevanjem na kršitev njegovih ustavnih pravic, ni navedel dejanskih in pravnih razlogov, ki bi jih sodišče lahko upoštevalo za drugačno odločitev, kot je v izpodbijani odločbi, vse ugovore zavrača kot neutemeljene.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.