Ukrep šolskega inšpektorata

Datum

30.07.2025

Številka

07121-1/2025/965

Kategorije

Pravne podlage, Šolstvo, Upravni postopki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše vprašanje glede pristojnosti šolske inšpekcije po Zakonu o šolski inšpekciji (Uradni list RS, št. 57/2025; ZSolI-1), in sicer zlasti glede 11. točke 20. člena, ki določa, da inšpektor zavezancu z ureditveno odločbo »odredi vpis ali vključitev otroka iz šolskega okoliša zavezanca«. Pojasnjujete, da po navedenem odstavku lahko šolska inšpekcija zavezancu z ureditveno odločbo naloži tudi vpis oziroma vključitev otroka v drugo šolo izven njegovega šolskega okoliša. S tem v zvezi zastavljate vrsto vprašanj, povezanih z varstvom osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Osnovne šole imajo zakonsko podlago, za pridobivanje podatkov od ministrstva, pristojnega za šolstvo, o šoloobveznih otrocih, ki jih morajo vpisati v prvi razred. Prav tako imajo zakonsko podlago za vodenje zbirk podatkov o otrocih, vpisanih v osnovno šolo, o učencih, ki obiskujejo osnovno šolo, in njihovih starših, ter drugih zbirkah podatkov, kot jih določa 95. člen ZOsn.

Šolski inšpektorji delujejo v okviru svojih zakonskih pristojnosti ter imajo zakonsko podlago za pridobivanje in uporabo osebnih podatkov, ki so nujni za izvedbo inšpekcijskega ali prekrškovnega postopka. Odločitev o tem, kateri podatki se bodo pridobili in na kakšen način, sprejme pooblaščena oseba, ki vodi postopek. Pri tem morajo biti upoštevana pravila varstva osebnih podatkov – pridobljeni podatki morajo biti ustrezni, relevantni in omejeni na tisto, kar je nujno za doseganje konkretnega namena (načelo najmanjšega obsega podatkov).

V zvezi z vašim vprašanjem glede sorazmernosti in zakonitosti ukrepa, ki ga inšpektor lahko izreče na podlagi 11. točke prvega odstavka 20. člena ZSolI-1 – torej da zavezancu z ureditveno odločbo odredi vpis ali vključitev otroka iz šolskega okoliša zavezanca - IP pojasnjuje, da ni pristojen za razlago določb ZSolI-1. Predlagamo, da to vprašanje naslovite na pristojno ministrstvo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

Uvodoma pojasnjujemo, da mora za vsako obdelavo osebnih podatkov obstajati ustrezna pravna podlaga. Kadar gre za obveznosti, ki jih morajo organizacije izpolnjevati po zakonu, ali za naloge, ki jih opravljajo v javnem interesu oz. gre za izvajanje javne oblasti, gre za obdelavo na podlagi točk (c) in (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. V Sloveniji pa za javni sektor – kamor sodijo tudi inšpektorati ter osnovne šole (tudi zasebne, če izvajajo javno veljavne programe) – veljajo dodatna pravila, določena v 6. členu ZVOP-2. Po teh pravilih je obdelava osebnih podatkov zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti dopustna le, če zakon določa:

-kateri podatki se lahko zbirajo in obdelujejo,

-katere skupine posameznikov so zajete,

-zakaj se podatki obdelujejo (namen),

-kako dolgo se podatki hranijo oziroma kako pogosto se preverja potreba po hrambi.

V javnem sektorju se lahko obdelujejo osebni podatki zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti na podlagi privolitve posameznika (točka (a) prvega odstavka 6. člena ZVOP-2) samo, če tako možnost določa zakon.

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani OŠ

Področna zakonodajna ureditev v zvezi z obdelavo osebnih podatkov otrok in učencev, vpisanih v OŠ je Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23, 16/24 in 54/25[1]; ZOsn). Zbirke podatkov, ki jih vodi osnovna šola, ureja 95. člen ZOsn. Osebni podatki učencev se obdelujejo za potrebe obveznega izobraževanja (97. člen ZOsn). Osnovna šola vodi: 1. zbirko podatkov o otrocih, vpisanih v osnovno šolo, in o učencih, vključenih v osnovno šolo, in njihovih starših, 2. zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih, vzgojnih opominih in drugih listinah, 3. zbirko podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev, in 4. zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanja. Vsebino teh zbirk opredeljuje ZOsn v 95. členu. Osebni podatki iz 95. člena ZOsn se pridobivajo iz obstoječih zbirk pristojnih upravljavcev. Če se teh podatkov ne da pridobiti iz obstoječih zbirk, se podatki pridobijo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, oziroma od staršev učenca. V skladu s tretjim odstavkom 96. člena ZOsn imajo starši pravico do vpogleda v osebne podatke iz 95. člena tega zakona, ki se nanašajo na njihovega otroka. Staršem je treba omogočiti pregledovanje, prepisovanje in kopiranje teh podatkov. Nadalje 99. člen ZOsn določa, da podrobnejša navodila o načinu zbiranja podatkov, o delavcih šole, ki so pooblaščeni za uporabo podatkov, vsebovanih v posameznih zbirkah, o načinu evidentiranja uporabe in posredovanja osebnih podatkov, o načinu njihovega uničenja po poteku roka uporabe in druge postopke in ukrepe zavarovanja podatkov predpiše minister. Sprejet je bil Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja (Uradni list RS, št. 80/04, 76/08; Pravilnik), ki v 7. členu določa, da se zbirka podatkov o otrocih, vpisanih v osnovno šolo, vzpostavi z vpisom v osnovno šolo; podlaga za oblikovanje te zbirke podatkov pa je evidenca šoloobveznih otrok.

Vpis v prvi razred osnovne šole ter prepis urejata 44. člen in 48. člen ZOsn. Na podlagi drugega odstavka 44. člena ZOsn morajo starši v prvi razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati osnovno šolo, dopolnili šest let. Tretji odstavek istega člena določa, da imajo starši pravico in dolžnost vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem ima otrok prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu pa otroka mora vpisati. Seznam otrok iz šolskega okoliša, ki jih javna ali zasebna osnovna šola s koncesijo vpiše v 1. razred, si osnovna šola pridobi iz evidence šoloobveznih otrok, ki jo vodi ministrstvo[2] [pristojno za šolstvo] (četrti odstavek 44. člena). Na podlagi petega odstavka 44. člena se vpis v osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem ima otrok prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, izvede tako, da starši vpišejo otroka v osnovno šolo v svojem šolskem okolišu, najpozneje v 14 dneh po izteku roka za vpis pa vložijo pri osnovni šoli, v katero želijo vpisati otroka, vlogo za prepis. Prepis otroka v šolo zunaj svojega šolskega okoliša in vpis v osnovno šolo primeru preselitve otoka v šolski okoliš druge osnovne šole ureja 48. člen ZOsn. V skladu s tretjim odstavkom 48. člena ZOsn mora v primeru, če se učenec želi prepisati iz zasebne osnovne šole v javno osnovno šolo, javna osnovna šola v šolskem okolišu, v katerem ima učenec prijavljeno stalno oziroma začasno bivališče, tega učenca sprejeti. Nadzor nad izvajanjem določb ZOsn izvaja inšpekcija, pristojna za šolstvo.

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani inšpektorata za šolstvo

V skladu s 3. členom Zakona o šolski inšpekciji (Uradni list RS, št. 57/2025; ZSolI-1), se, če ni s tem zakonom drugače določeno, za inšpekcijski nadzor ali sistemski pregled in za inšpektorje uporabljajo zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, zakon, ki ureja prekrške, in zakon, ki ureja splošni upravni postopek. V skladu s svojimi pooblastili iz ZSolI in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; ZIN) sme inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora, med drugim, brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora. Pravne in fizične osebe, zoper katere se ne vodi inšpekcijski postopek, in ki razpolagajo z domnevnimi dokazi oziroma drugimi, tudi osebnimi podatki, potrebnimi za izvedbo inšpekcijskega nadzora, morajo na zahtevo inšpektorja posredovati dokaze in druge, tudi osebne podatke, oziroma morajo omogočiti zaslišanje prič za pridobitev teh dokazov ali drugih, tudi osebnih podatkov, najkasneje v treh dneh od prejema njegove zahteve. Ko inšpektorat za šolstvo deluje kot prekrškovni organ, je relevantna tudi določba četrtega odstavka 45. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US in 38/24; ZP-1), ki določa, da morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljalci zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij.

Iz navedenega izhaja, da imajo osnovne šole zakonsko podlago, za pridobivanje podatkov od ministrstva, pristojnega za šolstvo, o šoloobveznih otrocih, ki jih morajo vpisati v prvi razred. Prav tako imajo zakonsko podlago za vodenje zbirk podatkov o otrocih, vpisanih v osnovno šolo, o učencih, ki obiskujejo osnovno šolo, in njihovih starših, ter drugih zbirkah podatkov, kot jih določa 95. člen ZOsn.

Šolski inšpektorji delujejo v okviru svojih zakonskih pristojnosti ter imajo zakonsko podlago za pridobivanje in uporabo osebnih podatkov, ki so nujni za izvedbo inšpekcijskega ali prekrškovnega postopka. Odločitev o tem, kateri podatki se bodo pridobili in na kakšen način, sprejme pooblaščena oseba, ki vodi postopek. Pri tem morajo biti upoštevana pravila varstva osebnih podatkov – pridobljeni podatki morajo biti ustrezni, relevantni in omejeni na tisto, kar je nujno za doseganje konkretnega namena (načelo najmanjšega obsega podatkov).

V zvezi z vašim vprašanjem glede sorazmernosti in zakonitosti ukrepa, ki ga inšpektor lahko izreče na podlagi 11. točke prvega odstavka 20. člena ZSolI-1 – torej da zavezancu[3] z ureditveno odločbo odredi vpis ali vključitev otroka iz šolskega okoliša zavezanca - IP pojasnjuje, da ni pristojen za razlago določb ZSolI-1. Predlagamo, da to vprašanje naslovite na pristojno ministrstvo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

---

[1]Ta zakon velja od 16. 7. 2025 dalje, uporabljati pa se začne 1. 9. 2025. Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24).

[2]Evidenca šoloobveznih otrok, ki jo vodi ministrstvo, obsega: podatke o otroku (ime in priimek, EMŠO, naslov prebivališča kraj in država rojstva, državljanstvo) in podatke o starših (ime in priimek, naslov prebivališča) (95.a(3) člen ZOsn).

[3]Zavezance določa prvi odstavek 2. člena ZSolI, in sicer so to vrtci, osnovne šole, glasbene šole, nižje in srednje poklicne šole, srednje tehniške in strokovne šole, gimnazije, višje strokovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovi za učence in dijaški domovi, organizacije za izobraževanje odraslih, zasebniki, ki izobražujejo po javnoveljavnih programih in programih s pridobljeno javno veljavnostjo, ter fizične osebe zasebnega prava, ki izvajajo dejavnost varstva predšolskih otrok.

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.