Jedro

Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev nadaljnje redne brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik že dne 15. 1. 2010 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, da bi vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo zaradi prisilne izselitve iz stanovanja. Tožniku je bila z odločbo z dne 2. 6. 2010 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet, izvedba brezplačne pravne pomoči pa je bila zaupana odvetniku A.A. iz Maribora. Imenovani odvetnik je dne 19. 1. 2011 sodišču vrnil napotnico s poročilom o opravljenem posvetu. Tožnik je nato 30. 3. 2011 podal predlog za razrešitev odvetnika, ker se z njegovim mnenjem ni strinjal, dne 26. 4. 2011 pa je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku opr. št. P 20/2011 pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Po pregledu zadeve je tožena stranka ugotovila, da je bilo v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu na javni dražbi dne 28. 5. 2004 prodano stanovanje, ki je bilo v zemljiški knjigi vpisano na ime žene tožnika do celote. Sklep o domiku je postal pravnomočen dne 15. 6. 2004, sklep o izročitvi pa 5. 7. 2004. Iz poročila odvetnika A.A. je razvidno, da je tožnik že vložil tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe in zaradi ugotovitve lastninske pravice, ki pa sta bili obe zavrnjeni že v letu 2007. Po njegovem mnenju je tudi že zastarala odškodninska terjatev, saj je bilo stanovanje prodano in domaknjeno kupcu že v letu 2004. Glede na to, da je tožnik s tožbo že neuspešno uveljavljal zahtevek na ugotovitev njegove lastninske pravice na prodanem stanovanju, zahtevek za plačilo odškodnine pa je že zastaral, je tožena stranka ugotovila, da je tožnikova prošnja za dodelitev nadaljnje brezplačne pravne pomoči nerazumna, zato jo je zavrnilo.

Tožnik v tožbi navaja, da želi dokazati, da ne drži ugotovitev, da je bilo stanovanje v celoti last njegove žene. V času, ko se je stanovanje prodalo, še niti ni bilo vknjiženo v zemljiško knjigo. To izhaja tako iz kupoprodajne pogodbe za stanovanje, kakor tudi iz pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Sam je psihični bolnik in se zdravi pri psihiatru dr. B.B. od leta 1995. Prosi, da sodišče tudi od njega zahteva strokovno mnenje, ker je celotno zadevo spremljal že od začetka. Prav tako je pravno neuk ter se bori le za svojo polovico stanovanja, ki mu je bila odvzeta, zato od sodišča pričakuje pravično razsodbo. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004-UPB, 23/2008, ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je tako ni razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. V zvezi z okoliščino, ki se nanaša na razumno sprožanje zadeve, pa ZBPP v tretjem odstavku 24. člena določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem stvari.

Prošnja tožnika za brezplačno pravno pomoč se je nanašala na postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ter za ugotovitev lastninske pravice na stanovanju, ki je bilo prodano na javni dražbi v letu 2004. Pri presoji, ali ima zadeva verjetni izgled za uspeh, se po ustaljeni sodni praksi upošteva, ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki. Glede utemeljenosti navedenega zahtevka je bila tožniku že nudena brezplačna pomoč odvetnika A.A., ki pa je ugotovil, da je tožnik takšna zahtevka pred sodiščem že uveljavljal ter sta bila oba v letu 2007 zavrnjena. Zahtevek za plačilo odškodnine pa je že zastaral, glede na to, da je bilo stanovanje prodano in domaknjeno kupcu v letu 2004. Tožnik je torej že neuspešno uveljavljal navedena zahtevka, zato tudi dokazi (pogodbe), na katere se sklicuje v tožbi, ne bi mogli pripeljati do drugačne odločitve sodišča. Zaradi navedenega se sodišče strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožba ne bi imela izgleda za uspeh ter je ni razumno sprožati. S tem pa ni izpolnjen zakonski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je namreč omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. Ker v obravnavnem primeru tudi po mnenju sodišča navedeni pogoj ni izpolnjen, je zato sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.