Jedro

Okoliščina, da je toženec brat ene izmed sodnic okrajnega sodišča, ki se nahaja v isti sodni stavbi kot pristojno okrožno sodišče, glede na majhnost obeh sodišč, povezanost sodnikov obeh sodišč in tudi dejstvo, da je bilo z Okrajnega sodišča v Novem mestu prenesena pristojnost na drugo sodišče v večih civilnih postopkih, v katerih sta udeleženi stranki tega (pravdnega) postopka, predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko v tej zadevi, kjer gre za ugotovitev obsega skupnega premoženja med pravdnima strankama, okrnjen videz nepristranskosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Krškem.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu je v teku pravdni postopek zaradi ugotovitve (dodatnega) obsega skupnega premoženja opr. št. P 85/2019. 2. Okrožno sodišče v Novem mestu je predlagalo delegacijo pristojnosti, ker je toženec brat okrajne sodnice A. A., ki je zaposlena na Okrajnem sodišču v Novem mestu in je razporejena na civilni oddelek. Pojasnilo je, da je na Okrajnem in Okrožnem sodišču v Novem mestu zaposlenih na vsakem po deset sodnikov, obe sodišči pa se nahajata v isti stavbi in nista strogo ločeni, saj se razpravne dvorane, vpisniki in kabineti sodnikov nahajajo na istih hodnikih. Gre tudi za manjše sodišče, kjer se sodniki okrajnega in okrožnega sodišča dnevno srečujejo, so povezani med seboj, si izmenjujejo strokovna mnenja, načine reševanja zadev, še posebej na istovrstnih oddelkih obeh sodišč; pravdnem in kazenskem. Sodniki se družijo tudi izven sodne stavbe in si zaupajo okoliščine iz zasebnega življenja. Zato bi bilo lahko ob nespremenjeni pristojnosti ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh. Med pravdnima strankama je bilo pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu v teku tudi že več postopkov (pravdni, nepravdni in izvršilni) in v vseh postopkih je Vrhovno sodišče kot pristojno določilo Okrajno sodišče v Brežicah.

3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe po ustaljeni sodni praksi spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki zagotavlja izključitev razumnega dvoma strank v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. Okoliščina, da je toženec brat ene izmed sodnic okrajnega sodišča, ki se nahaja v isti sodni stavbi kot pristojno okrožno sodišče, glede na majhnost obeh sodišč, povezanost sodnikov obeh sodišč in tudi dejstvo, da je bilo z Okrajnega sodišča v Novem mestu prenesena pristojnost na drugo okrajno sodišče v več civilnih postopkih, v katerih sta udeleženi stranki tega (pravdnega) postopka, predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko v tej zadevi, kjer gre za ugotovitev obsega skupnega premoženja med pravdnima strankama, okrnjen videz nepristranskosti. Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Krškem.