Jedro

Na strani staršev in otroka je prišlo po sklenitvi sodne poravnave do spremembe preživninske sposobnosti obeh staršev in potreb nasprotnega udeleženca.

Spremenjene okoliščine na podlagi katerih se določa nova nižja preživnina, nujno vodijo k iskanju novega vrednostnega razmerja med vsemi dejavniki, ki vplivajo na določitev višine preživnine tako v razmerju otroka do obeh staršev (ker gre za pravico oziroma dolžnost preživljanja), kot v razmerju med staršema kot preživninskima zavezancema (ko gre za porazdelitev preživninskega bremena).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani 1. točki izreka znižalo preživninsko obveznost A. A., ki mu je bila naložena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. IV P 160/2013 z dne 14. 11. 2013, na podlagi količnika uskladitve preživnin z dne 1. 2. 2023 248,26 EUR, od 23. 8. 2022 dalje znižalo na znesek 127,50 EUR mesečno. Sklenilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka sama.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec po odvetniku. V pritožbenem postopku vztraja pri ugovoru pasivne legitimacije in opozarja na odsotnost procesne predpostavke: zapisnik o opravljenem posvetovalnem razgovoru na centru za socialno delo. Ne strinja se, da je sodišče prve stopnje sledilo izpovedbi predlagatelja in njegove partnerice o zdravstvenem stanju predlagatelja, ker je mati nasprotnega udeleženca dobila podatke, da predlagatelj še vedno opravlja dejavnost, ki jo je opravljal preden se je upokojil kot samostojni podjetnik. Predlagatelj prodaja nepremičnine, zato bi moral dokazati, koliko je znašala kupnina, da bi bilo mogoče prepričljivo ugotoviti, ali je ves denar porabil za izplačilo bivše žene. Sodišče ni dovolj upoštevalo, da so se stroški preživljanja nasprotnega udeleženca od takrat, ko je bil star osem let do danes, ko jih šteje 17, bistveno povečali in ne znašajo le 252,00 EUR, kot je to ugotovilo sodišče. Neživljenjsko je, da bi stanovanjski stroški petčlanske družine znašali le 250,00 EUR mesečno. Tudi za prehrano 17 let starega fanta 100,00 EUR mesečno ni dovolj, minimalni znesek, ki bi bil še primeren, je 150,00 EUR. V celoti je sodišče prezrlo potrebe za obleko za obutev, ki znašajo mesečno najmanj 100,00 EUR, obisk frizerja in higienski pripomočki pa 20,00 EUR. Ni pravično, da je breme preživljanja med oba starša porazdeljeno enako, ker nasprotni udeleženec z očetom nima stikov, in ta zanj ne skrbi. Posledično je napačna tudi odločitev o stroških postopka.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

**O pasivni legitimaciji**

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi 3. točke izpodbijanega sklepa pravilno zavrnilo ugovor pasivne legitimacije, ker je v določilih materialnega prava (183. in 197. člena DZ) otrok nosilec pravice do preživljanja.

**O neizpolnjevanju procesne predpostavke za odločanje o znižanju preživnine**

6. Protispisna je pritožbena navedba, da predlagatelj ni predložil zapisnika centra za socialno delo, da se je udeležil postopka predhodnega svetovanja za začetek postopka za znižanje preživnine. Iz zapisnika Centra za socialno delo z dne 12. 10. 2022, ki se nahaja v prilogah pod A1, sledi namreč nasprotno.

**O presoji spremenjenih okoliščin**

7. Pritožba nekritično prezre, da je bil v času, ko sta starša sklepala sodno poravnavo v zvezi z višino preživnine, oče zaposlen kot samostojni podjetnik, mati pa nezaposlena. Oče je bil takrat dolžan preživljati dva mladoletna otroka, mati pa tri. Ob vložitvi tožbe na znižanje preživnine, je mati zaposlena z rednim dohodkom, oče pa upokojen in zaradi zdravstvenih težav ne sposoben za dodatno pridobivanje dohodka. Pavšalne navedbe nasprotnega udeleženca, da je mati pridobila informacije, da oče še naprej opravlja dejavnost, ni bilo mogoče preveriti, ker mati ni navedla imena in naslova priče, ki bi o tem lahko izpovedala na sodišču. Izpovedba predlagatelja, njegove življenjske sopotnice in izvid o prestani možganski kapi, pa dajejo dovolj podlage za zaključek, da predlagatelj po upokojitvi zaradi zdravstvenih težav ni več sposoben pridobivati dodatnega dohodka.

8. Od kar je upokojen, prejema minimalno pokojnino v znesku 650,00 EUR. Po sklenitvi sodne poravnave se mu je rodila hči, ki je v času izdaje izpodbijane sodne odločbe stara osem let. Mati je razbremenjena preživninske obveznosti za dva sinova, ki sta polnoletna in zaposlena, tako da preživlja le še nasprotnega udeleženca in hčerko, ki jo je rodila v novi partnerski zvezi.

9. Med strankami postopka ni več spora o okoliščini, da predlagatelj razen nepremičnine v kateri živi z družino, drugih nepremičnin nima, ker jih je moral prodati zaradi izplačila 280.000,00 EUR bivši ženi. Da je bila prejeta kupnina višja, kot je navedel predlagatelj, ostaja na pavšalni ravni, ker nasprotni udeleženec v dokaznem postopku ni predlagal, naj predlagatelj v dokaznem postopku predloži kupoprodajne pogodbe iz katerih je razvidna kupnina.

10. Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da je na strani staršev in otroka prišlo po sklenitvi sodne poravnave do spremembe preživninske sposobnosti obeh staršev in potreb nasprotnega udeleženca, zato je pravilna odločitev, da je tožbeni zahtevek na znižanje preživnine po temelju utemeljen in se bo v nadaljevanju opredelilo do višine preživnine tako, kot da bi jo sodišče odmerjalo prvič, v skladu z potrebami upravičenca in zmožnosti njegovih staršev kot preživninskih zavezancev. Spremenjene okoliščine na podlagi katerih se določa nova nižja preživnina, nujno vodijo k iskanju novega vrednostnega razmerja med vsemi dejavniki, ki vplivajo na določitev višine preživnine tako v razmerju otroka do obeh staršev (ker gre za pravico oziroma dolžnost preživljanja), kot v razmerju med staršema kot preživninskima zavezancema (ko gre za porazdelitev preživninskega bremena). Znižana preživnina se namreč lahko določi oziroma spremeni le tako, da se upoštevajo konkretne okoliščine ob sojenju.

**O višini na novo odmerjene preživnine**

11. Oceno potreb mladoletnega upravičenca do preživnine, je sodišče naredilo v 14. točki obrazložitve. Med postopkom je nasprotni udeleženec pavšalno navajal, da so se njegove preživninske potrebe povečale, ne da bi jih specificiral in še manj, da bi za njih predložil kakršenkoli dokaz. Glede na to, da nasprotni udeleženec ni specificiral svojih preživninskih potreb v času vložitve predloga na znižanje preživnine in se je v postopku na prvi stopnji skliceval le na to, da so se njegove potrebe zvišale in ne zmanjšale, je ob izkazanih relativno skromnih preživninskih zmožnostih njegovih staršev, ocena skupnih stroškov njegovega preživljanja ocenjena približno na 255,00 EUR mesečno, primerna.

**O porazdelitvi preživninskega bremena med starša**

12. V času od sklenitve sodne poravnave do vložitve predloga na znižanje preživnine, se je očetovo premoženjsko stanje poslabšalo. Nepremičnine, razen hiše v kateri živi s partnerico in skupno hčerko, je prodal zaradi izplačila deleža na skupnem premoženju bivši ženi. Ne opravlja več samostojne dejavnosti, prestal je možgansko kap, zato so se njegove pridobitne sposobnosti močno zmanjšale in prejema pokojnino v višini 686,00 EUR. Tako kot ob sklenitvi sodne poravnave je dolžan preživljati dva mladoletna otroka. Preživninske sposobnosti matere so se od sklenitve sodne poravnave dalje izboljšale. Sedaj ni več nezaposlena, prejema redno mesečno plačo v višini 846,00 EUR in dolžna je preživljati le še dva otroka (ob sklenitvi sodne poravnave tri). Zato sodišče sledi obrazložitvi sodišča prve stopnje v 15 do 18. točki izpodbijanega sklepa in se pridružuje stališču, da je prav, da glede na spremenjene preživninske sposobnosti vsak od staršev nosi 50 % preživninskih potreb nasprotnega udeleženca v denarju in se zato preživnina, ki jo je dolžan plačevati oče, zniža na znesek 127,50 EUR mesečno.

13. Pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Pritožnik je v pritožbenem postopku v celoti propadel. Predlagatelj je argumentirano prerekal njegove pritožbene navedbe z laično pritožbo, zato je prav, da na podlagi določila 101. člena ZNP-1 pritožnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam.