Jedro

Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe predlagala oprostitev plačila sodne takse, prvostopno sodišče pa je njenemu predlogu ugodilo le delno, in sicer tako, da je plačilo sodne takse odložilo za obdobje 12 mesecev. V preostalem delu predlogu tožeče stranke ni ugodilo, kar pa ne izhaja ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Prvostopno sodišče bi tako, v okviru odločanja o celotnem predlogu tožeče stranke, moralo zavrniti predlog za oprostitev plačila sodne takse, v kolikor bi seveda ugotovilo, da pogoji za oprostitev plačila sodne takse niso izpolnjeni, zoper takšno zavrnilno odločitev pa bi tožeča stranka, v skladu z določbo 5. odstavka 12. člena ZST-1, imela možnost pritožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog tožeče stranke z dne 7. 12. 2009 za dokončno oprostitev plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji v znesku 8.625,00 €, zavrže. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožečo stranko v celoti oprosti plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka skupaj z vložitvijo tožbe predlagala tudi oprostitev plačila sodne takse, prvostopno sodišče pa je s sklepom z dne 8. 3. 2009, zoper katerega ni bilo dovoljene pritožbe, sklenilo, da se ji plačilo sodne takse za tožbo v višini 8.625,00 € odloži do 31. 12. 2009. Tožeča stranka je nato 7. 4. 2009 vložila prošnjo za „dokončno oprostitev plačila sodne takse“, s katero je sodišču predlagala, da jo popolnoma oprosti plačila sodnih taks, oziroma, da le-to odloži do poplačila iz predmetnega tožbenega zahtevka, saj zaradi likvidnostnih težav ni sposobna plačati takšnega bremena. Po tem, ko je sodišče prve stopnje na to prošnjo odgovorilo z dopisom, da je o predmetni zadevi že odločilo s sklepom z dne 8. 3. 2009, je tožeča stranka sodišču ponovno vložila prošnjo za „dokončno oprostitev plačila sodne takse“, s katero je ponovno predlagala, da jo sodišče popolnoma oprosti plačila sodnih taks, oziroma, da le-to odloži do poplačila iz predmetnega tožbenega zahtevka .

Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da strankin predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi že predlog za obročno plačilo oziroma odlog plačila sodnih taks, ter da je odločitev o tem, ali bo sodišče stranko oprostilo plačila sodnih taks, ali se bo odločilo za odlog plačila ali pa bo stranki dovolilo obročno plačilo sodne takse, prepuščena sodišču prve stopnje (odvisno pač od strankinega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ter višine sodne takse), kljub temu pa ugotavlja, da bi prvostopno sodišče moralo odločati o celotnem predlogu tožeče stranke. Tožeča stranka je namreč ob vložitvi tožbe predlagala oprostitev plačila sodne takse, prvostopno sodišče pa je njenemu predlogu ugodilo le delno, in sicer tako, da je plačilo sodne takse odložilo za obdobje 12 mesecev. V preostalem delu predlogu tožeče stranke ni ugodilo, kar pa ne izhaja ne iz izreka, niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Prvostopno sodišče bi tako, v okviru odločanja o celotnem predlogu tožeče stranke, moralo zavrniti predlog za oprostitev plačila sodne takse, v kolikor bi seveda ugotovilo, da pogoji za oprostitev plačila sodne takse niso izpolnjeni, zoper takšno zavrnilno odločitev pa bi tožeča stranka, v skladu z določbo 5. odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), imela možnost pritožbe.

Iz zgornje obrazložitve sledi, da je tožeča stranka prvostopno sodišče utemeljeno (dvakrat) pozivala še k odločitvi o njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, saj prvostopno sodišče ni odločilo o njenem celotnem predlogu. Zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v skladu s 3. točko 365. čl. ZPP in zadevo vrnilo v nov postopek. V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče moralo odločati še o tem, ali so na strani tožeče stranke izpolnjeni tudi pogoji za oprostitev tožeče stranke plačila sodne takse. Samo v primeru, če se predlogu stranke v celoti ugodi, ni pritožbe (5.odstavek 12. čl. ZST-1).

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, je odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).