Jedro

Pri toženi stranki je prišlo do prenehanja potreb po tožnikovemu delu iz ekonomskih razlogov. Toženka je prejela dopis s strani E. glede ponovnega zmanjšanja naročil zaradi padca vrednosti rublja in je bila popravljena tabela glede načrtovanih 131 tovornjakov zmanjšala na 120, kar je posledično zmanjšalo obseg dela na področju, kamor je spadalo delovno mesto tehnolog kemijskih procesov, na katerem je bil zaposlen tožnik. Sodišče prve stopnje ni moglo presojati, ali je tožena stranka zaradi zmanjšanega naročila tovornjakov in posledično upada prihodkov res morala poseči v stroške dela, ali pa bi morda lahko s kakšnim milejšim ukrepom dosegla enak učinek. Tožena stranka je z listinskimi dokazi in pričami uspela dokazati, da je v resnici prišlo do upada naročil in posledično prihodkov, kar za utemeljenost ekonomskega poslovnega razloga zadostuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 1. 2015 nezakonita; da tožniku delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi z dne 10. 10. 2007 ni prenehalo s potekom 80-dnevnega odpovednega roka, ampak je trajalo še naprej z vsemi pravicami iz pogodbe o zaposlitvi; da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo priznati neprekinjeno delovno dobo ter pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vpisati zavarovalno dobo v matično evidenco; da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od poteka odpovednega roka do vrnitve nazaj na delo obračunati mesečna nadomestila plače v višini 1.336,53 EUR bruto, od tega v korist tožnika obračunati in plačati vse pripadajoče davke in prispevke ter neto zneske plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila; da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške (II. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe vlaga tožnik pravočasno pritožbo iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, tožniku pa prizna nadaljnje pravdne stroške oziroma razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s sklicevanjem tožene stranke na 92. člen ZDR-1 zmotna, vendar da slednje ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pritožba meni, da je že zaradi slednjega odpoved nezakonita in je zmotno utemeljevanje neizpolnitve obveznosti po 92. členu ZDR-1 s kasnejšo domnevno zmoto v zapisu. Navaja, da je sporočilna vrednost četrtega odstavka 86. člena ZDR-1 v tem, da delodajalec na mnenje sveta delavcev oziroma sindikata ni vezan in ne kot napačno šteje sodba sodišča prve stopnje, da delodajalcu mnenja ni potrebno pridobiti. Meni, da je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi formalen in določen, del postopka pa je tudi spoštovanje 86. člena ZDR-1. Ob ugotovitvi, da delodajalec ni ravnal po 86. členu, po mnenju pritožbe pomeni, da je odpoved nezakonita. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da je poslovni (ekonomski) razlog onemogočal nadaljevanje tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da sedaj dela, kot ga je opravljal tožnik po pogodbi, ne opravlja drug delavec. Meni, da je dokazni postopek pokazal, da je delo tožnika v čistilni napravi povsem neodvisno od obsega poslovanja tožene stranke, saj mora čistilna naprava delati v enakem obsegu tudi, če se obseg dela pri toženi stranki zmanjša. Navaja, da tudi sodišče ugotavlja, da delo tožnika, kot ga je pred odpovedjo opravljal, opravljata sedaj A.A. in B.B., torej obe sedaj izmenično delata na delovnem mestu tožnika, C.C. pa opravlja delo na čistilni napravi. Ob takih ugotovitvah je nepravilen zaključek sodišča, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku utemeljena, saj meni, da njegovo delo opravljata sedaj dve drugi delavki in so še dodatno sklenili pogodbo o zaposlitvi za nadomeščanje delavk za C.C. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da je logična izbira tožnika, ker da ni opravljal del v laboratoriju in ker naj bi bila širina njegove dela ožja od vsebine sodelavk na istem delovnem mestu. Poudarja, da ni bi zadolžen za delo v laboratoriju in iz opisa njegovih delovnih zadolžitev ne izhaja, da bi moral opravljati delo v laboratoriju. Meni, da je opravljal prav vsa dela po pogodbi o zaposlitvi in ekonomski razlog na njegovo delo ni imel prav nobenega vpliva. Meni, da je neutemeljeno sklicevanja na formalno izobrazbo ob izbiri tožnika, saj širina njegovega dela ni bila ožja od dela vsebine sodelavk, temveč je bilo delo tožnika povsem drugo kot delo sodelavk v laboratoriju, kjer sta delali B.B. in A.A. Navedeni sta delali v laboratoriju, kljub temu, da imajo vsi isti formalni vzorec pogodbe in naziv. Meni, da ob ugotovljenem dejstvu, da sta delavki iz laboratorija tisti, ki sedaj opravljata delo, ki ga je opravljal tožnik, mogoče zaključiti le, da ni potrebe po delu v laboratoriju. Delavki iz laboratorija sta namreč tisti, ki zaradi manjšega obsega dela v laboratoriju nadomeščata in opravljata še delo, ki ga je opravljal tožnik in katerega obseg dela je isti kot pred podano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zato bi moral delodajalec na tem delovnem mestu opraviti zmanjšanje zaposlitev. Navaja, da je dne 8. 1. 2015 preprečil okoljevarstveno nesrečo, do katere je prišlo v izmeni B.B. in je takoj opozoril tudi nadrejenega D.D., ta pa je sestanek sklical šele potem, ko je bila tožniku že podana odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik tako ni imel več možnosti karkoli povedati v zvezi z dogodkom, zato se ne strinja z zaključkom sodišča, da nesreča z dne 8. 1. 2015 ni povezana z njegovo odpovedjo pogodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti s pritožbo uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

6. Tožnik v pritožbi na več mestih neutemeljeno navaja, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti in s tem zatrjuje, da je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe jasno navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih in pojasnilo tudi, zakaj določenega dejstva, ki ga je tožnik zatrjeval, ni štelo za relevantnega. Zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je presojalo tako z vidika utemeljenosti odpovednega razloga, kot tudi z vidika drugih s strani tožnika zatrjevanih relevantnih razlogov za nezakonitost odpovedi (da ekonomski razlog pri delu, ki ga je opravljal tožnik, ni bil podan, da bi tožena stranka pri izbiri delavca, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, morala upoštevati delavki, ki sta delali v laboratoriju in bi njima morala podati odpoved iz poslovnih razlogov oziroma ni upoštevala objektivnih kriterijev). Razlogov o neodločilnih dejstvih pa sodišče prve stopnje ni bilo dolžno navajati. Glede na navedeno očitana kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

7. Predmet tega individualnega delovnega spora je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 15. 1. 2015. 8. Poslovni razlog je v 1. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013; ZDR-1) opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodb o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Sodišče v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v okviru trditvene podlage delavca preverja obstoj utemeljenega razloga za takšno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je delodajalec v postopku podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnil vse obveznosti, ki mu jih nalaga zakon, kolektivne pogodbe, notranji akt delodajalca in morebiti tudi pogodba o zaposlitvi, sklenjena z delavcem. Ustavljeno je stališče sodne prakse, da sodišče v sporih o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni pristojno presojati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, preverja pa, ali niso morda takšne odločitve delodajalca le navidezne, sprejete z namenom zlorabiti institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

9. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, glede na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP), pa odgovarja:

10. Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva. Ta pa so naslednja: - da je tožnik pri toženi stranki opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi z dne 10. 10. 2007, na delovnem mestu tehnolog kemijskih procesov; - da je tožnik delo opravljal v čistilni napravi, nikoli pa v laboratoriju; - da je uprava toženke z dne 24. 12. 2014 sprejela sklep, da se zaradi zmanjšanja obsega naročil kupca E. za prvi kvartal 2015 nalaga vsem odgovorim v F., da sprejme ustrezne ukrepe za prilagoditev, med drugim tudi na kadrovskem področju (kot tudi na prodajnem, nabavnem, proizvodnem in finančnem področju); - da je tožena stranka dne 15. 1. 2015 podala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v kateri je navedla, da je na podlagi manjšega obsega naročil za leto 2015 uprava dne 23. 12. 2014 sprejela sklep o ukrepanju na kadrovskem področju in odpuščanja zaradi ekonomskih razlogov (nižanje stroškov in prilagajanje manjšemu obsegu poslovanja, ki se nanaša na vse poslovne procese v F.); - da iz izpovedi zakonitega zastopnika izhaja, da so decembra 2014 v pogovoru s kupcem E. ugotovili, da bo trg „padel za 30 %“, saj se je število tovornjakov zmanjšalo iz 131 na 120, kar je posledično zmanjšalo obseg dela na F. (kamor spada delovno mesto tehnolog kemijskih procesov, na katerem je bil zaposlen tožnik).

11. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pri toženi stranki prišlo do prenehanja potreb po tožnikovemu delu iz ekonomskih razlogov in da je toženka dokazala utemeljenost ekonomskega razloga. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženka 18. 12. 2014 prejela dopis s strani E. glede ponovnega zmanjšanja naročil zaradi padca vrednosti rublja in je bila popravljena tabela glede načrtovanih 131 tovornjakov zmanjšala na 120 (B2), kar je posledično zmanjšalo obseg dela na F., kamor je spadalo delovno mesto tehnolog kemijskih procesov, na katerem je bil zaposlen tožnik. Sodišče prve stopnje je prav tako iz dopisa z dne 19. 1. 2015 (A6), naslovljenega na predsednika sindikata ugotovilo, da bo v letu 2015 odpuščenih skupno 21 delavcev zaradi prilagajanja manjšemu obsegu poslovanja, ki se nanaša na poslovne procese F. Delodajalec mora namreč v sodnem postopku dokazati le, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi resničen, nima pa sodišče pristojnosti presojati smotrnosti poslovnih odločitev delodajalca. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni moglo presojati, ali je tožena stranka zaradi zmanjšanega naročila tovornjakov in posledično upada prihodkov res morala poseči v stroške dela, ali pa bi morda lahko s kakšnim milejšim ukrepom dosegla enak učinek. Tožena stranka je uspela z listinskimi dokazi in pričami dokazati, da je v resnici prišlo do upada naročil in posledično prihodkov, kar za utemeljenost ekonomskega poslovnega razloga zadostuje.

12. Finančni rezultati so vodili toženo stranko, da se je odločila za drugačno razporejanje dela. Delo, ki ga je opravljal tožnik, opravljata sedaj delavki iz laboratorija (A.A. in B.B.) in sicer izmenično vsaka polovico meseca. Navedeni delavki sta v času dela tožnika delo opravljali v laboratoriju, po potrebi pa tudi v čistilni napravi, medtem ko je tožnik delo opravljal le v čistilni napravi, nikoli pa ni dela opravljal v laboratoriju. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je enak opis delovnega mesta, kot je vsebovan v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, vsebovan tudi v pogodbah o zaposlitvi, ki so sklenjene za isto delovno mesto z A.A., G.G. in B.B. Glede na to, da je tožnik opravljal delo le na čistilni napravi, ni pa opravljal dela v laboratoriju, se je tožena stranka odločila za tožnika kot presežnega delavca, ker je bila širina njegovega dela ožja od vsebine dela sodelavk na istem delovnem mestu. Navedeni delavki sta (še v času dela tožnika) na čistilni napravi nadomeščali tožnika v času odsotnosti, sedaj pa delo opravljata tako, da sta dva tedna v čistilni napravi in dva tedna v laboratoriju. Tožnik je namreč sam izpovedal, da je delal le v čistilni napravi, medtem ko nikoli ni opravljal dela v laboratoriju. Ključni kriterij pri izbiri tožnika kot presežnega delavca (izpoved H.H.) je bila prav širina njegova dela, ki je bila ožja od vsebine dela sodelavk na istem delovnem mestu, razlika pa je bila tudi v formalni izobrazbi. Iz opisa delovnega mesta tehnolog kemijskih procesov namreč izhaja, da se za navedeno delovno mesto predvideva izobrazba kemijski tehnik (B13), G.G. in B.B. pa sta po poklicu kemijska tehnika, medtem ko je A.A. farmacevtski tehnik, ki je bližje poklicu kemijski tehnik, medtem ko je tožnik po poklicu gozdarskih tehnik. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil tožnik izbran na podlagi objektivnih kriterijev.

13. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je ob dogodku z dne 8. 1. 2015, ko je ob iztoku iz filterne stiskalnice pred izpustom v končni iztok zaznana povečana koncentracija Cr6+ iona, tožnik kot tehnolog postopal pravilno in zaprl iztok ter s tem preprečil iztekanje vode v fekalno kanalizacijo. Da je v konkretnem dogodku zadevo strokovno rešil tožnik, je izpovedala tudi priča I.I.. Prav tako pa je toženka tudi ugotovila, da ni bilo nepravilnosti pri samem postopku dela (B4). Na podlagi izpovedi prič H.H., A.A., D.D. in J.J. je sodišče prve stopnje dokazno zaključilo, da tožnikova odpoved ni v ničemer povezana z dogodkom z dne 8. 1. 2015 in pritožbeno sodišče z navedenimi dejanskimi ugotovitvami v celoti soglaša. 14. Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da je odpoved nezakonita že iz razloga, ker tožena stranka ni obveščala sindikatov o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, skladno s četrtim odstavkom 86. člena ZDR-1. Samo dejstvo, da tožena stranka ni obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, sindikata, četudi sindikat lahko odpovedi nasprotuje, ne glede na takšno negativno mnenje sindikata delavcev, delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi. Za samo zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedeno ne pomeni, da je odpoved že iz tega razloga nezakonita. Prav tako odpoved ni nezakonita iz razloga, ker se je tožena stranka očitno zmotno v odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklicevala na 92. člen ZDR-1 (ki ureja odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu). Tožniku ob odpovedi ni bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi, kar med strankama ni bilo sporno, samo dejstvo, da se je toženka v odpovedi zmotno sklicevala na 92. člen ZDR-1, pa ne vpliva na odpoved tako, da bi bila že iz tega razloga nezakonita.

15. Ker niso podani razlogi, ki jih navaja pritožba, niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).