Jedro

Zaznamba vrstnega reda je razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice, ki ni opravljen v korist določene osebe – gre torej za abstraktni razpolagalni pravni posel. Predlog za zaznambo vrstnega reda je sam po sebi zapis razpolagalnega pravnega posla, ki je podlaga za dovolitev zaznambe. Nastop tega pravnega dejstva, da je bil izjavljen razpolagalni pravni posel, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, dokazuje že predlog sam. Iz tega izhaja, da je tudi udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice lahko le predlagatelj. Zaradi abstraktnosti posla, konkretni pravni interes ne more biti prizadet.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep prvostopenjskega sodišča. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa zaznambe vrstnega reda za prenos lastninske pravice za parcelo 1452/53, vložek št. ..., k. o. ... .

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za udeležbo pritožnika v zemljiškoknjižnem postopku za zaznambo vrstnega reda prenosa lastninske pravice Dn. št. 470/2008, ki je tekel na predlog predlagatelja S., d. d., ter zavrglo ugovor zoper sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda.

(2) Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje pritožnik A., d. o. o., in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo v novo odločanje oziroma spremeni sklep prvostopenjskega sodišča tako, da pritožniku prizna status udeleženca postopka ter mu vroči sklep o dovolitvi vpisa, zoper katerega bo pritožnik v zakonskem roku lahko vložil ugovor oziroma podrejeno, da ugovoru ugodi in spremeni sklep o vpisu tako, da zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi ter hkrati dovoli izbris vpisa, ki je bil opravljen na podlagi izpodbijanega sklepa o vpisu, izbris zaznambe o nepravnomočnosti sklepa o vpisu in vpis zaznambe zavrnitve vpisa. V pritožbi zatrjuje, da ima pravico biti udeleženec v postopku na podlagi 4. točke 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 ; v nadaljevanju ZZK-1) , ker bi s predmetnim vpisom v zemljiško knjigo utegnil biti prizadet njegov pravni interes. Pritožnik je namreč s predlagateljem 28.6.2005 sklenil pogodbo o prodaji nepremičnin, med drugim tudi funkcionalnega zemljišča v izmeri cca. 158 m2, ki predstavlja del parc. št. 1452/37, k. o. ..., iz katere je nastala med drugim tudi nova parcela št. 1452/53, pri kateri je dovoljena zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice. Pritožnik je svojo pogodbeno obveznost v celoti poravnal, medtem ko predlagatelj, kot prodajalec, svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnil, saj ni omogočil lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču z izstavitvijo ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila. Predlagatelj svojih pogodbenih obveznosti očitno noče izpolniti, zato utegne biti s predmetnim vpisom pravni interes pritožnika prizadet. Na podlagi 2. odstavka 160. člena ZZK-1 pritožnik navaja tudi dejstva, ki jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej, in sicer da je predlagatelj 16. 4. 2008 s kupcem AL, d. o. o., sklenil predpogodbo za nakup dela zemljišča parc. št. 1452/53, ki bo po parcelaciji dobilo št. 1452/72. Iz grafičnega načrta parcel izhaja, da bo predmetno funkcionalno zemljišče, katerega dejanski lastnik je pritožnik, ležalo na parc. št. 1452/72. Priglaša svoje pritožbene stroške.

(3) Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki pa nanjo ni odgovoril. (4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in zaznamba vrstnega reda za pridobitev oziroma prenos hipoteke varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (1. odstavek 68. člena ZZK-1). Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke se dovoli na podlagi predloga lastnika nepremičnine, na katerem je podpis lastnika overjen (1. odstavek 69. člena ZZK-1). Zaznamba vrstnega reda se dovoli, če bi bila po stanju vpisov v zemljiški knjigi dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, katere vrstni red se z zaznambo varuje (4. odstavek 69. člena ZZK-1).

(6) Pritožnik zatrjuje obstoj obligacijske pravice na predmetni nepremičnini, stvarnopravnega zahtevka pa (še) nima, saj razpolagalni posel (izdaja zemljiškoknjižnega dovolila) (še) ni bil izvršen. Pritožnik ni prizadet v svojem pravnem interesu, saj se mu pravni položaj z vpisom zaznambe vrstnega reda ne poslabša. Zadržal bo namreč obligacijsko pravico do predlagatelja. Res je, da pritožnik v primeru, če bi pridobil stvarnopravni zahtevek, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, po zaznambi vrstnega reda (za katero pa se zaradi njene abstraktnosti sploh niti ne more ugotavljati, da ni v korist pritožnika), s svojim vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo ne bi uspel (ker zemljiškoknjižno stanje takšnega vpisa ne bi dovoljevalo), če bi se tretja oseba na podlagi predloženega sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda vpisala kot lastnik predmetne nepremičnine. Vendar to ne konstituira poslabšanja pravnega temveč zgolj ekonomskega položaja pritožnika.

(7) Zaznamba vrstnega reda je razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice, ki ni opravljeno v korist določene osebe – gre torej za abstraktni razpolagalni pravni posel. Predlog za zaznambo vrstnega reda je sam po sebi zapis razpolagalnega pravnega posla, ki je podlaga za dovolitev zaznambe. Nastop tega pravnega dejstva, da je bil izjavljen razpolagalni pravni posel, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, dokazuje že predlog sam (prim. Tratnik, Vrenčur, Zemljiškoknjižno pravo, Inštitut za nepremičninski pravo, Maribor 2008, str. 457). Iz tega izhaja, da je tudi udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice lahko le predlagatelj. Zaradi abstraktnosti posla konkretni pravni interes ne more biti prizadet. (8) Ker je pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3; ZPP v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86 in nasl.; ZNP, v povezavi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa zaznambe vrstnega reda za prenos lastninske pravice za parcelo 1452/53, vložek št. 455, k. o. Podgorje (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

(9) Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 35. čl. ZNP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in je vsebovana v odločitvi o pritožbi.