Jedro

V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Dolžnica je zahtevane podatke o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini, predložila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog stečajne dolžnice za odpust obveznosti z dne 14. 11. 2024 (p. d. 87).

2.Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zavrne ugovor upnika zoper odpust obveznosti oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Stečajna upraviteljica je v odgovoru na pritožbo predlagala, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog stečajne dolžnice za odpust obveznosti. Ugotovilo je, da ni pogojev za odpust: 1. ker obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP in 2. ker je dolžnica kršila svoje obveznosti iz 383.b in 384. člena ZFPPIPP (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

6.Ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, lahko vloži vsak upnik (prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP). A., d. d., ima v postopku osebnega stečaja nad dolžnico status upnika, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da ni aktivno legitimiran za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.

7.Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja (drugi odstavek 397. člena ZFPPIPP). Stranka glavnega postopka osebnega stečaja je med drugim tudi upnik, ki je v rokih, določenih z ZFPPIPP, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja (2. točka 385. člena ZFPPIPP). Ob tem je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil v skladu z drugim odstavkom 59. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja nad dolžnico določen rok za prijavo terjatev do 28. 10. 2024, A., d. d., pa je še pred potekom tega roka, in sicer 24. 10. 2024, prijavil terjatev v višini 26.861,04 EUR in 1.318.467,56 EUR (p. d. 77). Ob tem ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pravočasnost prijave preverjalo samovoljno in arbitrarno, saj je dolžnica v odgovoru na ugovor trdila, da v spisu ni prijave z dne 24. 12. 2024, na katero se je v ugovoru skliceval A., d. d. Da gre za očitno pisno pomoto pri navedbi datuma listinskega dokaza, je ugotovitev sodišča, zato si pritožnica neutemeljeno prizadeva, da bi moral to dejstvo trditi in dokazati upnik.

8.Ker upnik v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZFPPIPP pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku pravočasno prijavi svojo terjatev, za odločitev ni pravno relevantno pritožbeno sklicevanje na pogoje iz 3. točke 385. člena ZFPPIPP, ki veljajo za tiste upnike, ki zamudijo rok za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja. Zato se višje sodišče do pritožbenih razlogov o preizkusu in priznanju upnikove terjatve ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9.Pri presoji zlorabe pravice do odpusta obveznosti se preverijo ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). Pritožbeno stališče, da je postopek osebnega stečaja uveden z izdajo sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, je materialnopravno zmotno. V skladu z drugim odstavkom 49. člena ZFPPIPP se namreč z vložitvijo predloga za začetek postopka začne predhodni postopek zaradi insolventnosti, kar zakon izrecno poimenuje kot uvedba postopka zaradi insolventnosti. S sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti, pa se začne glavni postopek zaradi insolventnosti, kar zakon poimenuje kot začetek postopka zaradi insolventnosti (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP).

Obstoj ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP

10.V skladu s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ravnanj dolžnika med postopkom osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti). Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

11.Pritožbeno ni prerekana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela dolžnica v družbi B., d. o. o., 100% delež in bila njena direktorica. V premoženje navedene družbe, ki je bila v njeni izključni lasti in upravljanju, je sodilo tudi večje število nepremičnin. Za te nepremičnine je dolžnica sklenila prodajno pogodbo dan pred vpisom kupca C., d. o. o., v sodni register, z aneksom je bila kupnina znižana na 230.000,00 EUR in njeno plačilo odloženo do 15. 8. 2024, hkrati pa je bil že 16. 3. 2023 v zemljiški knjigi vpisan prenos lastninske pravice na kupca z začetkom učinkovanja 23. 9. 2021. Nad družbo B., d. o. o., je bil 24. 7. 2023 začet stečajni postopek, zato 100% poslovni delež dolžnice ni del stečajne mase v postopku njenega osebnega stečaja, v katerem je upraviteljica ocenila, da plačilo kupnine za nepremičnine ni verjetno, ker ima kupec C., d. o. o., neprekinjeno blokiran bančni račun, drugega premoženja razen kupljenih nepremičnin pa nima.

12.V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Še posebej, ker je potekalo zadolževanje v okviru različne pravne organiziranosti njenega poslovnega udejstvovanja, navedena odsvojitev nepremičnin pa je hkrati pomenila izogibanje upniku v postopku izvršbe na podlagi pravnomočne sodbe (I Pg 185/2017 z dne 22. 10. 2020). Ob tem je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago iz upnikovega ugovora proti odpustu obveznosti. Iz ugovornih navedb namreč izhajajo vse tiste bistvene (in v 11. točki te obrazložitve povzete) okoliščine o finančnem izčrpavanju družbe B., d. o. o., in razvrednotenju poslovnega deleža v njej. Na njih je sodišče prve stopnje oprlo pravilen zaključek, da je dolžnica s svojim premoženjem razpolagala na način, s katerim ni ustrezno varovala pravic upnikov in si ni prizadevala za njihovo čim večje poplačilo, ampak jim je z opisanim ravnanjem odvzela možnost (delnega) poplačila iz vrednosti prodanih nepremičnin.

13.Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje o dolžničinem neodplačnem razpolaganju s premoženjem. Sodna praksa je namreč enotna v stališču, da opravljanje funkcije direktorja brez plačila v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo.

Upnik je ugovarjal, da je dolžnica v relevantnem obdobju funkcijo direktorice v družbah B., d. o. o., in D., d. o. o., opravljala brezplačno in se pri tem skliceval na predložene izkaze poslovnega izida navedenih družb. Takšen ugovor ni bil pavšalen, kot to zmotno uveljavlja pritožnica. Dovolj je bil konkretiziran, da je od nje terjal nasprotne navedbe in dokaze, ki pa jih ni ponudila, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Sicer pritožnica ne zanika, da je v letu 2018 in 2019 funkcijo direktorice opravljala brezplačno, hkrati pa tudi ne navede nobenega razloga, ki bi potrjeval njeno stališče, da s tem družb ni finančno izčrpavala, ampak skrbela za njihov obstoj. Ob navedenem je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da takšno neodplačno razpolaganje v okoliščinah konkretnega primera (hkraten obstoj visokega dolga do upnikov v okviru različne pravne organiziranosti dolžničinega poslovnega udejstvovanja) predstavlja okoliščino, da dolžnica ni izkazovala zadostne skrbnosti, ki je potrebna, da bi bila lahko deležna pravne dobrote odpusta obveznosti (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

Kršitev obveznosti iz 383.b in 384. člena ZFPPIPP

14.Dolžnik je dolžan sodelovati s sodiščem in upraviteljem ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja (prvi odstavek 383.b člena ZFPPIPP). Dolžnik mora med postopkom osebnega stečaja med drugim upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov o transakcijskih računih, ki morajo za vsak transakcijski račun vključevati podatke o njegovi številki in izvajalcu plačilnega prometa, ki ga vodi, ter podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih (1. točka šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP); upravitelju ali sodišču pa mora na njegovo zahtevo dati tudi vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja (2. točka šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP).

15.Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica kršila navedene zakonske obveznosti. Upraviteljica jo je namreč z dopisom z dne 26. 11. 2024 pozvala, da predloži dokazila o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini. Dolžnica je upraviteljici v elektronskem sporočilu z dne 27. 11. 2024 odgovorila, da ni aktivno legitimirana, da bi sinergijsko delovala pri zasegu svojega dobroimetja. Višje sodišče jo je zato že v sklepu Cst 296/2024 z dne 19. 12. 2024 (p. d. 111) opomnilo, da lahko upraviteljica od nje zahteva izpiske stanja in prometa na računu v Avstriji, ter jo opozorilo, da nespoštovanje takšnega poziva lahko predstavlja razlog za ugovor proti odpustu obveznosti po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Kljub temu dolžnica zahtevane dokazil ni posredovala, zato jo je moralo k temu pozvati še sodišče sklepom z dne 12. 6. 2025 (p. d. 167). Dolžnica je zahtevane podatke predložila 13. 6. 2025 (p. d. 174), kar pomeni, da je svojo obveznost izpolnila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Ob tem ne drži pritožbeni očitek, da je zahtevane podatke posredovala z vlogo z dne 14. 11. 2024. Navedeno vlogo je namreč vložila še pred pozivom upraviteljice in z njo zaprosila za odpust obveznosti (p. d. 87), iz priloženih dokazil pa tudi niso razvidni podatki, kot jih je kasneje od nje zahtevala upraviteljica.

16.Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da navedene kršitve predstavljajo še dodaten razlog, da ni pogojev za odpust obveznosti dolžnici (2. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP).

17.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

18.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 154. člena in 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Dolžnica ni uspela s pritožbo, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1VSL Sklepi Cst 225/2023 z dne 29. 8. 2023, Cst 359/2020 z dne 16. 9. 2020, Cst 396/2018 z dne 21. 8. 2018 in drugi.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 49, 49/2, 49/4, 57, 57/1, 59, 59/2, 383b, 383b/1, 383b/6, 384, 384/6, 385, 397, 397/2, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 403, 403/1, 406, 406/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.