Jedro

Sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo tožnikovi prošnji za preložitev poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo, ker v prošnji ni navedel in izkazal upravičenega razloga za izostanek (zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo). Ker tožnik kljub dejstvu, da narok ni bil preložen, na narok ni pristopil, je nastopila fikcija umika tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) postopek v tem socialnem sporu ustavilo. Ker tožeča stranka ni prišla na prvi narok za glavno obravnavo, je upoštevalo, da je po omenjeni določbi posledica neopravičenega izostanka tožeče stranke z naroka fikcija, da je tožbo umaknila.

Zoper sklep se je, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka, pritožil tožnik. Navaja, da je že 15. 6. 2011 pri sodišču prve stopnje opravičil odsotnost z naroka, razpisanega na 20. 6. 2011 in prosil za preložitev ter tudi navedel razloge za preložitev. Sklicuje se na omenjeno prošnjo, v kateri je navedel, da mora v času, ko je sodišče razpisalo obravnavo, spremljati ženo na zdravljenje v zdravilišču. Sodišče bi moralo opravičilo upoštevati, saj bi bil zaradi potovanja iz zdravilišča na dan naroka ves čas odsoten in bi mu zaradi tega nastala škoda. Pritožbi je priložil potrdilo zdravilišča T. d.d. iz ..., da sta bila z ženo od 18. 6. do 25. 6. 2011 njihova gosta.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZDSS-1 o posledicah izostanka strank z naroka. Sklep o ustavitvi postopka je izdalo po pravilno in popolno ugotovljenih dejstvih ter s pravilno uporabo določb postopka. ZDSS-1 v 28. členu določa sankcije za neaktivnost strank v postopku, katerih namen je, da se sodišču in strankam omogoči hiter postopek ter odločitev o pravicah, obveznostih in pravnih koristih nosilcev pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti. Neaktivnost tožeče stranke, ki se izrazi v neudeležbi na poravnalnem naroku ali na prvem naroku za glavno obravnavo, ima za posledico fikcijo, da je tožbo umaknila. Fikcija umika velja pod pogojem, da so izvršene tudi obveznosti, ki jih ZDSS-1 določa v petem in šestem odstavku 28. člena. Stranka mora biti pravilno vabljena in ne smejo biti podani opravičeni razlogi za izostanek oz. ne smejo obstajati splošno znane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Sodišče je stranko v vabilu na narok dolžno opozoriti na posledice izostanka.

Iz listin v sodnem spisu (list št. 20) se vidi, da je bil tožnik v 3. točki vabila opozorjen na fikcijo umika tožbe, če bo brez upravičenih razlogov izostal s prvega naroka za glavno obravnavo. Vročilnica, priložena vabilu, dokazuje, da je tožnik vabilo na prvi narok za glavno obravnavo prejel v redu in pravočasno, kot nalagata 1. odstavek 142. člena in 2. odstavek 280. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08), saj je od prejema vabila 13. 5. 2011, do dne glavne obravnave preteklo več kot 15 dni. Tožnikovo prošnjo za preložitev obravnave je sodišče prejelo, kot izhaja iz prejemne štampiljke na listu št. 23 sodnega spisa, dne 17. 6. 2011. Navedel je, da mora v času razpisane obravnave spremljati ženo v zdravilišču. Predlogu za preložitev naroka za glavno obravnavo ni priložil dokazov, s katerimi bi utemeljeval upravičen razlog za preložitev. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je potrebno upravičen razlog dokazati s predložitvijo zdravniškega opravičila, kot določa drugi odstavek 115. člena ZPP. Nujnost stalnega spremljanja žene v zdravilišču bi tožnik moral pravočasno dokazati s predložitvijo zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Šele pritožbi zoper sklep je priložil nepodpisano potrdilo o bivanju A.K. in M.K. v T. v času, v katerem je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo. V potrdilu ni navedb o nujnih terapijah oz. nujni zadržanosti tožnika v zvezi s spremstvom žene med bivanjem v zdravilišču. Dokaza, priloženega šele pritožbi, sodišče druge stopnje, v skladu z določbo 337. člena ZPP, ne sme upoštevati. Nove navedbe dejstev in dokaze lahko stranka predlaga v pritožbi le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Tožnik ni navedel ovir, ki bi mu preprečevale, da bi morebitno zdravniško potrdilo o nujnosti spremljanja žene pridobil prej in ga pravočasno predložil sodišču prve stopnje.

V sodbi opr. št. II Ips 697/2007 z dne 8. 11. 2007 je Vrhovno sodišče RS pojasnilo, da je sklep o določitvi naroka sklep procesnega vodstva (10. točka 1. odstavka 270. člena ZPP). Sodišče ga sme preklicati ali ga spremeniti, a dokler tega ne stori, velja. Zato bi se moral tožnik, ki obvestila o preklicu naroka ni prejel, sam pozanimati, ali je bilo njegovi prošnji ugodeno. Ker tega ni storil, pa tudi glavne obravnave se ni udeležil, se je sam odrekel pravici do sodelovanja v postopku in mu te pravice ni odvzelo sodišče. Tožeča stranka se ne more sklicevati na to, da se je na vabilo sodišča ustrezno odzval s prošnjo za preložitev naroka in da je že tak odziv (prošnja za preložitev) ovira za opravo naroka za glavno obravnavo. Vrhovno sodišče je v sodbi opr. št. II Ips 664/2008 z dne 10. 9. 2009 navedlo, da sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo.

Sklep sodišča prve stopnje je zakonit, neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP zavrnilo.