Jedro

Ker je bil predlog za oprostitev plačila taks vložen po začetku uporabe tega zakona, saj je bil vložen 18. 1. 2017, je potrebno za postopek odločanja uporabljati novelirane določbe zakona.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks tožene stranke M. Š., vložen dne 18. 1. 2017. 2. Tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi izpostavlja, da je bil Zakon o sodnih taksah (ZST-1) spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, objavljenim v Uradnem listu št. 30/2016 dne 25. 4. 2016. V celoti je bil spremenjen 12. člen, kateri je pred novelo predpisoval obrazec Izjave o premoženjskem stanju, na katerega se sklicuje sodišče v svoji obrazložitvi. Spremenjen zakon se je pričel uporabljati 11. 11. 2016, s tem dnem pa je tudi prenehal veljati Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Sodišče v obrazložitvi sklepa navaja, da toženka ni navedla vseh podatkov, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, pri čemer tožena stranka izpostavlja, da sodišče očitno uporablja materialni predpis, ki v času odločanja o predmetnem zahtevku glede oprostitve plačila sodne takse sploh več ne velja, saj veljaven zakon v tretjem odstavku 12. člena ZST-1 ne določa podatkov, ki bi jih morala navesti toženka. Toženka je tudi sicer vse podatke v skladu z drugim odstavkom 12. člena veljavnega ZST-1 navedla, tako da je njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks popoln. Toženka še navaja, da je razvezana, hčeri sta popolnoma samostojni in živita svoje življenje, tako da jih iz tega razloga ni mogoče šteti za družinske člane.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožena stranka je dne 27. 12. 2016 vložila pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah P 95/2015 z dne 15. 11. 2016. Sodišče prve stopnje je toženo stranko s plačilnim nalogom z dne 29. 12. 2016 pozvalo, da v 15 dneh od vročitve naloga plača sodno takso za pritožbo v znesku 225,00 EUR, tožena stranka pa je dne 18. 1. 2017 vložila ugovor zoper plačilni nalog in hkrati predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je toženi stranki s sklepom z dne 20. 1. 2017 naložilo, da v roku 8 dni predlog za oprostitev plačila sodnih taks dopolni tako, da predloži izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju za svoje družinske člane v skladu s členom 12 ZST-1. Tožena stranka je nato sodišču dne 7. 2. 2017 poslala vlogo, naslovljeno Dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.

5. 26. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Uradni list, št. 30/2016) določa, da se v primeru, če je bil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vložen pred začetkom uporabe tega zakona, za postopek odločanja do pravnomočne odločitve o tem predlogu uporabljajo določbe Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08,97/10,63/13, 58/14 - odl. US IN 19/15 - odl. US) in Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Uradni list RS, št. 93/08 in 26/11). V 27. členu pa je določeno, da z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Uradni list RS, št. 93/08 in 26/11). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Uradni list, št. 30/2016) je začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se je začel 6 mesecev po njegovi uveljavitvi, to je 10. 11. 2016. 6. Ker je bil predlog za oprostitev plačila taks vložen po začetku uporabe tega zakona, saj je bil vložen 18. 1. 2017, je potrebno za postopek odločanja uporabljati novelirane določbe zakona, kot to pravilno navaja tožena stranka v pritožbi. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tako zmotno sklicuje na to, da tožena stranka v danem roku izjave o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov ni podala na predpisanem obrazcu v skladu s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, saj le-ta, kot je že navedeno, ne velja več. Sodišče prve stopnje pa je ob zgoraj navedenem tudi v nasprotju s podatki v spisu obrazložilo, da toženka tudi ni predložila izjave o premoženjskem stanju za svoje družinske člane, saj je sodišču z vlogo z dne 7. 2. 2016 poslala podatke in izjave ter navedla, da predlog dopolnjuje s sestavinami skladno z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 (navedla je podatke o osebi in o zadevi, podatke o dohodkih in premoženju, podala izjavo, da so vsi podatki resnični, točni in popolni, za kar prevzema vso premoženjsko odgovornost, ter soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost).

7. Sodišče prve stopnje glede na obrazloženo pri odločitvi o predlogu za oprostitev taks ni uporabilo določb ZST-1, ki so veljale v času vložitve predloga za oprostitev taks, kar pomeni, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava zavrglo predlog, posledično pa dejansko stanje (sploh) ni bilo ugotovljeno. Te pomanjkljivosti pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, saj bi stranki odvzelo pravico do pritožbe, zato je utemeljeni pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku odločiti o predlogu za oprostitev plačila taks po postopku, določenem v 12. in nadaljnjih členih ZST-1, ki je v uporabi od 10. 11. 2016 dalje.