Jedro

Tožnica je v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas vložila tožbo, s katero je zahtevala transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, češ da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom. Kot prostovoljno izpolnitev tega zahtevka je potrebno šteti dogovor med tožnico in toženo stranko, da se brez prekinitve (glede na čas za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) za isto delovno mesto kustosinje – pedagoginje sklene nova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Stranki sta novo pogodbo o zaposlitvi sklenili, tožnica pa je tožbo umaknila takoj po tistem, ko je tožena stranka izpolnila njen zahtevek, zato je upravičena do povrnitve utemeljeno priglašenih stroškov postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki II izreka spremeni tako, da se toženi stranki naloži, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 600,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 85,40 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik tožbe in ustavilo postopek v tem individualnem delovnem sporu (točka I izreka). Zavrnilo je tožničin zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožnici plača stroške postopka v roku 8 dni od prejema prvostopenjske sodbe (točka II izreka).

Zoper odločitev o stroških postopka se tožnica pritožuje iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je s tožbo zahtevala, da sodišče ugotovi, da je njena pogodba o zaposlitvi z dne 25. 3. 2011 sklenjena za nedoločen čas. Stranki sta po vložitvi tožbe sklenili dogovor, s katerim sta uredili delovno razmerje tožnice pri toženi stranki na smiselno enak način, kot je tožnica zahtevala s tožbo. Stranki sta sklenili novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je začela veljati takoj naslednjega dne po prenehanju sporne pogodbe o zaposlitvi za določen čas. S sklenitvijo takšne pogodbe je tožnica dosegla vse tisto, kar je zasledovala s tožbo. Tožnica zato ni imela več pravnega interesa za nadaljevanje postopka pred delovnim sodiščem in je svoj zahtevek utesnila na stroške postopka. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da sta stranki sklenili drugačen dogovor, kot pa je bil vtoževan in da zato tožnica ni upravičena do stroškov tega postopka. Pri odločanju o utemeljenosti stroškov postopka, bi sodišče prve stopnje moralo najprej odločati o prej glavnem zahtevku kot o predhodnem vprašanju, ne pa da je neutemeljeno uporabilo določbo 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999). Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del prvostopenjskega sklepa spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo tožničinih stroškov postopka, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je bila tožba dejansko preuranjena, saj delovno razmerje za določen čas tožnici takrat še ni poteklo. Med strankama je dejansko prišlo do sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, tako da je ta pričela veljati že naslednjega dne po prenehanju pogodbe o zaposliti za določen čas. Zaradi navedenega ne bi bilo pravično, če bi tožena stranka nosila tožničine stroške postopka. Tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del prvostopenjskega sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje sicer pravilno citira določbo 1. odstavka 158. člena ZPP, vendar pa zmotno šteje, da v konkretnem primeru ni podan v tej določbi predvidena izjema od pravila, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške postopka. V skladu s citirano določbo mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da ni mogoče šteti, da bi tožena stranka s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas izpolnila tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pogodba, ki sta jo stranki sklenili 25. 3. 2012, sklenjena za nedoločen čas, češ da sta stranki sklenili drugačen dogovor, kot je bil vtoževan.

Tožnica je v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas vložila tožbo, s katero je zahtevala transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, češ da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom. Kot prostovoljno izpolnitev tega zahtevka je potrebno šteti dogovor med tožnico in toženo stranko, da se brez prekinitve (glede na čas za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) za isto delovno mesto kustosinje – pedagoginje sklene nova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. S tem je tožena stranka dejansko v celoti izpolnila tožbeni zahtevek, saj je tožnica z njim zahtevala priznanje delovnega razmerja za nedoločen čas. Pri tem ni bistveno, da je tožbeni zahtevek oblikovala tako, da je zahtevala, da se ugotovi, da je že prvotno sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za nedoločen čas. Stranki sta novo pogodbo o zaposlitvi sklenili 30. 3. 2013, tožnica pa je tožbo umaknila 31. 5. 2013, to je takoj po tistem, ko je tožena stranka izpolnila njen zahtevek, zato je upravičena do povrnitve utemeljeno priglašenih stroškov postopka.

Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje o utemeljenosti umaknjenega dela tožbenega zahtevka moralo odločati kot o predhodnem vprašanju. Ne gre za predhodno vprašanje, temveč zgolj za presojo, ali je tožnica tožbo umaknila potem, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnica je tožbo umaknila takoj po tistem, ko je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila, zato je upravičena do povrnitve utemeljeno priglašenih stroškov postopka.

Zmotno je stališče tožene stranke iz odgovora na pritožbo, da je tožnica tožbo vložila preuranjeno. V primeru nezakonito sklenjenega delovnega razmerja za določen čas ima delavec na izbiro, da obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas uveljavlja bodisi v času trajanja delovnega razmerja za določen čas, bodisi v roku 30 dni po njegovem prenehanju. Tožnica je transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas uveljavljala v času trajanja nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato je v skladu s 1. odstavkom 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s sprem.) pred vložitvijo tožbe od tožene stranke najprej pisno zahtevala, da odpravi kršitev oziroma da izpolni svoje obveznosti. Tožnica je tožbo nato vložila v roku iz 2. odstavka 204. člena ZDR, to je v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev.

Za predsodno varstvo pravic je tožnica utemeljeno priglasila nagrado za posel po tar. št. 2200 v višini količnika 1 (odvetniška tarifa predvideva nagrado v razponu od 0,5 do 2,5). V skladu s 3. odstavkom opombe 3 k 3. delu tarife, ki je kot priloga sestavni del Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008) se polovica nagrade za posel po tar. št. 2200, vendar največ 0,75, všteje v nagrado za postopek po tar. št. 3100. Polovica nagrade za posel v konkretnem primeru znaša 0,5 količnika. Navedeno pomeni, da je v nagrado za postopek po tar. št. 3100 v višini količnika 1,3 potrebno všteti še nagrado za posel v višini 0,5 količnika, skupaj torej 1,8. Ob upoštevanju vrednosti spora 7.909,32 EUR (znesek 6 bruto plač tožnice – 2. odstavek 24. člena ZOdvT) nagrada za postopek z všteto nagrado za posel znaša 480,60 EUR. K temu je potrebno prišteti še pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR in 20 % DDV v višini 100,12 EUR, skupno torej 600,72 EUR, kolikor je tožena stranka tožnici tudi dolžna povrniti.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani del prvostopenjskega sklepa spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da tožnici povrne utemeljeno priglašene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 600,72 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Utemeljeno priglašeni pritožbeni stroški znašajo 85,40 EUR (nagrada za postopek z rednim pravnim sredstvom po tar. št. 3220 v višini 50,00 EUR, pavšalni znesek za materialne stroške 20,00 EUR in 22 % DDV v višini 19,54 EUR). Tožnica je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka ob upoštevanju načela odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, dolžna povrniti utemeljeno priglašene pritožbene stroške.