Jedro

Sodišče je obdolžencu v plačilo naložilo krivdne stroške zaradi izostanka z narokov. Obdolženec je svoj izostanek pojasnjeval z zdravstveno dokumentacijo, vendar je v skladu s šestim odstavkom 193. člena ZKP imenovani zdravnik podal mnenje, da na podlagi predložene dokumentacije izbrani osebni zdravnik ne bi bil upravičen izdati zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave.

S tem mnenjem imenovanega zdravnika kot ključnim dokumentom obdolženec ni bil seznanjen, niti mu ni bila dana možnost, da se o njem izjavi ali navede dejstva in dokaze, ki to mnenje izpodbijajo. Pri tem v skladu sodno prakso ESČP ni pomembno, ali je izostanek take možnosti seznanitve z relevantno dokumentacijo dejansko kakorkoli vplival na strankine možnosti uspeha v zadevi - ESČP kot kršitev kontradiktornosti smatra tudi situacije, ko odsotnost seznanitve z relevantno dokumentacijo ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da je obdolženi A. A. dolžan plačati sodno takso zaradi krivdne povzročitve preložitve glavne obravnave v višini 375,00 EUR in navedeni znesek nakazati na račun prvostopenjskega sodišča v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve Ustave Republike Slovenije (URS) in Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) pritožil obdolženec. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da je z narokov glavne obravnave izostal iz zdravstvenih razlogov in je pravočasno poslal tudi opravičilo z zdravstveno dokumentacijo. Poleg tega se narokov ni mogel udeležiti tudi zaradi omejitev in ukrepov, povezanih z epidemijo COVID-19. 5. V skladu s petim odstavkom 193. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko sodišče opraviči izostanek obdolžencu, če so za to opravičljivi razlogi, ki onemogočajo njegov prihod na sodišče, kot so med drugim tudi zdravstveni razlogi. V primeru izostanka zaradi zdravstvenih razlogov sodišče le-te upošteva zgolj, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter obdolžencu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri dejanju v kazenskem postopku. Obdolženec mora v tem primeru predložiti zdravniško opravičilo, izdano na posebnem obrazcu, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (šesti odstavek 193. člena ZKP).

6. Sodišče prve stopnje je sicer povsem pravilno ugotovilo, da niti obdolženčeve navedbe o epidemioloških ukrepih, niti o odsotnosti direktnega prevoza iz Fažane v Ljubljano ne predstavljajo ovire za udeležbo na naroku, saj bi se obdolženec lahko poslužil prestopnih prevoznih linij. Kot je navedlo sodišče prve stopnje v 2. točki izpodbijanega sklepa, pa je obdolženec v opravičilo svojega izostanka z narokov navajal tudi zdravstvene težave in po elektronski pošti sodišču poslal izvid specialista radiologa splošne bolnišnice z dne 4. 5. 2021, dne 19. 5. 2021 pa še napotnico. Iz navedene zdravstvene dokumentacije izhaja, da ima obdolženec zdravstvene težave z levim kolkom in je bil zato napoten k specialistu. Sodišče prve stopnje je obdolženca opozorilo, da navedena dokumentacija ne predstavlja zdravniškega opravičila v smislu upravičenega izostanka z glavne obravnave. Hkrati je kritično dokumentacijo posredovalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da naj v skladu s šestim odstavkom 193. člena ZKP imenuje zdravnika, ki naj poda mnenje o tem, ali bi bil izbrani osebni zdravnik na podlagi dotične zdravstvene dokumentacije za obdolženca upravičen izdati zdravniško opravičilo na predpisanem obrazcu o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Imenovani zdravnik ZZZS je v mnenju z dne 2. 9. 2021 navedel, da na podlagi navedene dokumentacije izbrani osebni zdravnik ne bi bil upravičen izdati zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem.

7. Pritožnik v zvezi z zgoraj omenjenim mnenjem imenovanega zdravnika ZZZS trdi, da mu je bila kršena pravica do poštenega sojenja oziroma kontradiktornosti postopka. Sodišče prve stopnje namreč obdolžencu mnenje imenovanega zdravnika ZZZS z dne 2. 9. 2021, na katerega se opira izpodbijani sklep v 3. točki obrazložitve, ni posredovalo v odgovor, niti ga ni seznanilo z imenom in priimkom imenovanega zdravnika, ki je napisal mnenje.

8. Načelo kontradiktornosti je eno temeljnih načel pravičnega postopka, kot ga opredeljuje 6. člen EKČP, saj kontradiktornost zagotavlja enakost orožja in učinkovito izvrševanje pravice do obrambe.1 Kontradiktornost kazenskega postopka je zagotovljena že na podlagi drugega odstavka 5. člena ZKP, ki določa, da se mora obdolžencu omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist. Zahteva po kontradiktornosti postopka izhaja tudi iz ustavno varovanega načela enakega varstva pravic iz 22. člena URS.

9. V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pravica do adversarnega, kontradiktornega postopka pomeni, da morajo imeti stranke postopka možnost seznaniti se z vsemi dokazi ali navedbami, ki bi lahko vplivale na odločitev sodišča, ter se o njih tudi izjaviti, jih komentirati.2 Pri tem ESČP zastopa stališče, da ni pomembno, ali je izostanek take možnosti seznanitve z relevantno dokumentacijo dejansko povzročil kakršnokoli prejudiciranje oziroma vplival na strankine možnosti uspeha v zadevi – ESČP kot kršitev kontradiktornosti smatra tudi situacije, ko odsotnost seznanitve z relevantno dokumentacijo ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.3 Prav tako ni pomembno, ali je stranka predhodno izvajala svojo pravico do izjave oziroma odgovora.4 ESČP namreč meni, da je stranka tista, ki presoja, ali je na nek dokument treba podati komentar ali ne.5

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke in izdalo izpodbijani sklep ravno na podlagi omenjenega mnenja imenovanega zdravnika ZZZS z dne 2. 9. 2021. Mnenje z dne 2. 9. 2021 tako predstavlja ključen dokaz, ki je nedvomno vplival na odločitev sodišča. Čeprav je sodišče prve stopnje že predhodno obdolženca večkrat opozorilo, da navedena dokumentacija ne predstavlja zdravniškega opravičila v smislu upravičenega izostanka z glavne obravnave, pritožbeno sodišče ne more mimo dejstva, da s ključnim dokumentom – mnenjem imenovanega zdravnika ZZZS – obdolženec ni bil seznanjen, niti mu ni bila dana možnost, da se o njem izjavi ali navede dejstva in dokaze, ki to mnenje izpodbijajo. Posledično pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je sodišče prve stopnje s tem, ko obdolžencu mnenja z dne 2. 9. 2021 ni vročalo v odgovor, kršilo določbe kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP. Pri tem v skladu z zgoraj citirano sodno prakso ESČP ni potrebno presojati, ali bi lahko oziroma ali je kršitev načela kontradiktornosti vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj je ugotovljena kršitev kontradiktornosti že po svoji naravi vplivala na pravičnost predmetnega postopka.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi moralo ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo ob ponovnem odločanju spoštovati načelo kontradiktornosti in obdolžencu omogočiti seznanitev ter izjavo o spornem mnenju imenovanega zdravnika ZZZS z dne 2. 9. 2021. Šele po tako izvedenem kontradiktornem postopku bo lahko sodišče prve stopnje ponovno ugotavljalo, ali so bili obdolženčevi izostanki z narokov glavne obravnave opravičljivi ali pa mu je treba na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP v plačilo naložiti t.i. krivdne stroške.

1 Guide on Article 6 of the European Convention of Human Rights, Right to a fair trial (criminal limb), Updated on 31 December 2021, str. 33. 2 Sodba ESČP Brandstetter v. Avstrija (št. 11170/84; 12876/87; 13468/87) z dne 28. 8. 1991, tč. 67. 3 Sodba ESČP Bajić v. Severna Makedonija (št. 2833/13) z dne 10. 6. 2021, tč. 59. 4 Sodba ECČP Tahirović v. Hrvaška (št. 58590/11) z dne 25. 4. 2013, tč. 48. 5 Sodba ESČP Bajić v. Severna Makedonija (št. 2833/13) z dne 10. 6. 2021, tč. 59.