Jedro

Po izrecni določbi 1. odst. 3. člena ZLNDL postanejo z uveljavitvijo tega zakona nepremičnine lastnina pravnih oseb, ki imajo na njej pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov.

Izrek

Pritožba se zavrne, sklep sodišča prve stopnje se potrdi in se hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delni ugovor predlagatelja kot neutemeljenega zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke v tej zemljiškoknjižni zadevi z dne 3.6.2008. Predlagatelj je z ugovorom izpodbijal sklep zemljiškoknjižne referentke v delu, v katerem je bil zavrnjen predlog za vpis lastninske pravice na parc.št. 297/3 – dvorišče, k.o. R..

Zoper sklep se je v roku pritožil predlagatelj, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in sklep zemljiškoknjižne referentke spremeni tako, da se ugodi tudi predlogu za vpis lastninske pravice na parc. št. 297/3 k.o. R.. Navaja, da je dejstvo, da je bila celotna nepremičnina v vl. št. 225 k.o. R. last pritožnika oziroma prej pravnega prednika P. S. in je bilo zemljišče brez stavbe podržavljeno na osnovi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in stavbnih zemljišč (v nadaljevanju ZNNZSZ). Po 37. in 40. členu tega zakona je lastnik stavbe, katerega zemljišče je bilo podržavljeno, pridobil pravico uporabe na nacionaliziranem zemljišču. To je tudi primer glede parcel št. 297/2 in 297/3 k.o. R.. Parc.št. 297/2 je označena kot poslovna stavba – stavbišče, ki ga je v celoti zasedala stavba prej imenovana S. dom, ki je bila vpisana kot zemljiškoknjižno telo II. Parc.št. 297/3 je po kulturi dvorišče, ki predstavlja funkcionalno zemljišče stavbi, ki stoji na parc.št. 297/2 k.o. R.. Iz navedenih razlogov imata parc.št. 297/2 in 297/3 k.o. R. enak pravni režim, saj gre za zemljišče, na katerem stoji stavba in zemljišče, ki je potrebno za redno uporabo te stavbe. Zato je pripadala P. S. kot bivšemu lastniku brez stavbe in lastniku stavbe na parc.št. 297/2 tudi pravica uporabe zemljišča parc.št. 297/2 in 297/3 k.o. R.. Dejstvo, da je bila vpisana zaznamba O. R. kot upravnega organa, ne poseže v pravice bivšega lastnika nacionalizirane nepremičnine, ker je ta ves čas pravico uporabe na obeh nepremičninah tudi dejansko izvrševal. Ker Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) ne razveljavlja ali omejuje drugih zakonskih določb, ki urejajo lastnino, pritožnik upravičeno predlaga vpis lastninske pravice v svojo korist na osnovi 3. člena omenjenega ZLNDL. V 5. členu istega zakona je tudi določeno, da nepremičnine, na katerih ima pravico uporabe občina ali mesto, postanejo lastnina preoblikovane občine ali mesta. Zakon torej zahteva pravico uporabe in ne zaznambe občine kot upravnega organa, kot je v obravnavanem primeru pri Občini AA. Ker je pritožniku pravica uporabe pripadla že na osnovi samega zakona, je tako njegov predlog utemeljen.

Občina AA kot udeleženka v odgovoru na pritožbo predlagatelja zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost ugotovitev in odločitve sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po izrecni določbi 1. odst. 3. člena ZLNDL postanejo z uveljavitvijo tega zakona nepremičnine lastnina pravnih oseb, ki imajo na njej pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov. Nesporno v zemljiški knjigi pravica uporabe na parc. št. 297/3 k.o. R. nikdar ni bila, torej tudi ne ob uveljavitvi ZLNDL leta 1997, vknjižena v korist predlagatelja. Zato njegov predlog za vknjižbo lastninske pravice nanj na prej citirani nepremičnini nima podlage v 3. členu ZLNDL. Čeprav je za odločitev o pritožbi tu brezpredmetno, iz zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. 225 k.o. R. z dne 18.12.2009 (v spisu list. št. 17 do 18) nadalje tudi izhaja, da je pravica uporabe na parc. št. 297/3 iste k.o. vknjižena kot družbena lastnina na občino AA. Prav tako je za odločitev o pritožbi irelevantno, da je bila prvotno v zemljiški knjigi zaznamovana Občina AA kot upravni organ. V tem pritožbenem postopku se namreč ne odloča o vprašanju, ali je lastnica parc. št. 297/3 k.o. R. Občina AA.

Da se predlagatelj pri svojem predlogu za vknjižbo v tej zemljiškoknjižni zadevi neutemeljeno sklicuje na 37. in 40. člen ZNNZSZ, je dovolj argumentirano pojasnilo že sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa (glej zadnji odstavek na tretji strani in prvi odstavek na četrti strani), tako, da se pritožbeno sodišče v odgovor pritožbi v tem delu, v izogib ponavljanju, sklicuje na te razloge.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, z njo izpodbijani sklep potrdilo in hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).