Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditev, da je tožnik upravnik, za sklepčnost tožbenega zahtevka ne zadošča. Tožnik pa tudi ni niti trdil, da bi nanj prešlo upravičenje za izterjavo stroškov rezervnega sklada, niti, da bi stroške obratovanja in vzdrževanja poravnal iz svojih sredstev.
Trditveno breme tožnika za dejstva, od katerih je odvisna sklepčnost tožbe, je zaradi vezanosti na materialno pravo ves čas postopka stabilno (enako kot porazdelitev materialnega dokaznega bremena), zato ugovori, ki jih v postopku (ne) postavi nasprotna stranka, na sklepčnost tožbe ne morejo vplivati.
I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z navedeno sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 64606/2014 z dne 19. 5. 2014 ohranilo v veljavi za znesek 91,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 10,13 EUR od 1. 8. 2013 do plačila, od zneska 10,13 EUR od 1. 9. 2013 do plačila, od zneska 10,13 EUR od 1. 10. 2013 do plačila, od zneska 10,13 EUR od 1. 11. 2013 do plačila od zneska 10,13 EUR od 1. 12. 2013 do plačila, od zneska 10,13 EUR od 1. 1. 2014 do plačila, od zneska 10,13 EUR od 1. 2. 2014 do plačila, od zneska 10,13 EUR od 26. 2. 2014 do plačila in od zneska 10,13 EUR od 1. 4. 2014 do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 5. 2014 do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in toženki naložilo, da mora v 8 dneh tožniku povrniti 63,56 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (III. točka izreka).
2. Proti zavrnilnem delu se je pravočasno pritožil tožnik, ki opozarja, da toženka aktivni legitimaciji tožnika za terjatev iz naslova sredstev rezervnega sklada sploh ni ugovarjala in je o tem sodišče očitno odločilo po uradni dolžnosti, s tem pa kršilo 285. člen ZPP. Tožnik je ves čas navajal, da je po Pogodbi o upravljanju stanovanjskih storitev v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča št. 1/118 (Pogodba) upravnik stanovanjske stavbe na naslova C. Tej pogodbi toženka ni oporekala, iz nje pa izhajajo tožnikova upravičenja. V skladu s 3. členom je naloga upravnika, da izterja neplačane prispevke, v 6. členu pa lastniki pooblaščajo upravnika, da v njihovem imenu in za njihov račun prevzame od 1. 3. 1994 vsa sredstva in pravice v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjsko hišo. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ker gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti, je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnikovi očitki kršitev določb postopka iz 7. in 285. člena ZPP (ki glede na prej citirani prvi odstavek 458. člena ZPP v tem sporu majhne vrednosti sploh niso dovoljen pritožbeni razlog) v resnici izražajo njegovo nestrinjanje z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, ki je tožniku (upravniku) odreklo aktivno legitimacijo za vtoževanje sredstev rezervnega sklada in ostalih stroškov obratovanja in vzdrževanja in tožbenemu zahtevku zato, ker ni niti trdil, da bi nanj prešlo upravičenje za izterjavo stroškov rezervnega sklada oziroma ni trdil, da bi stroške obratovanja in vzdrževanja poravnal iz svojih sredstev. Sodišče prve stopnje je torej ugotovilo, da tožba ni sklepčna, pritožbeno sodišče pa se s tako presojo strinja. Tožnik namreč ni trdil, da bi stroške založil iz svojih sredstev, trditev, da je upravnik, pa za sklepčnost tožbenega zahtevka ne zadošča(1).
6. Zmotno je stališče pritožbe, da bi se sodišče lahko s sklepčnostjo tožbe ukvarjalo le na izrecen obrazložen ugovor toženke. Trditveno breme za dejstva, ki so potrebna za nastanek s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice (sklepčnost tožbe), leži na strani tožnika in ga določajo pravila materialnega prava. Trditveno breme tožnika za dejstva, od katerih je odvisna sklepčnost tožbe, je zaradi vezanosti na materialno pravo ves čas postopka stabilno (enako kot porazdelitev materialnega dokaznega bremena), zato ugovori, ki jih v postopku (ne) postavi nasprotna stranka, na sklepčnost tožbe ne morejo vplivati(2).
7. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo (353. člen ZPP).
Op. št. (1): O sklepčnosti tožbenega zahtevka v primerih, ko upravnik zahteva plačilo stroškov od lastnika glej npr. III Ips 5/2012 z dne 15. 4. 2014. Op. št. (2): Prim. II Ips 138/2013 z dne 23. 4. 2015.