Jedro

Določilo devetega odstavka 12.a člena ZST velja za podatke o materialnem položaju stranke in njenih družinskih članov, se pravi fizične osebe, kar ni tožena stranka, ki je pravna oseba d.o.o. Zato sodišče prve stopnje ni moglo opravljati poizvedb pri tujih bankah, temveč bi jih morala predložiti tožena stranka, česar ni storila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke z dne 29. 8. 2023 za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 4. 7. 2023. Ugotovilo je, da so po podatkih letnega poročila od 1. 1. do 31. 12. 2022 tako sredstva kot obveznosti do virov sredstev tožene stranke znašala 24,164.017,00 EUR, kratkoročne poslovne terjatve 6,013.665,00 EUR so presegale kratkoročne poslovne obveznosti 5,692.552,00 EUR, čisti poslovni izid obračunskega obdobja je znašal 1,470.406,00 EUR. Po podatkih ePRS ima tožena stranka v Sloveniji odprte tri transakcijske račune, v tujini pa dva. Po podatkih Deželne banke Slovenije d.d. je stanje tožene stranke na računu na 10. 10. 2023 znašalo – (minus) 46.365,75 EUR v dovoljenem limitu, na računu pri Intesa Sanpaolo Bank d.d. je stanje na 10. 10. 2023 znašalo 62,37 EUR, na računu Gorenjske banke d.d. je stanje na 10. 10. 2023 znašalo 12.984,02 EUR. Prilivi od 7. 7. do 6. 10. 2023 so znašali cca 1,3 milijona eur, pri čemer je tožena stranka redno prejemala prilive. Upoštevaje premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ter višino sodne takse 195,00 EUR, stanje na transakcijskih računih zadošča za takojšnje plačilo sodne takse in ima tožena stranka brez ogrožanja dejavnosti dovolj sredstev za takojšnje plačilo sodne takse ter niso podani pogoji za oprostitev plačila.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da ugotovitev sodišča ni pravilna, saj je bila pozvana, da posreduje stanje na transakcijskih računih, ki ju ima odprta pri Zagrebački banki d.d. na Hrvaškem oziroma Steiermaerkische Bank und Sparkassen AG v Avstriji. Ti podatki so bili sodišču posredovani s pooblastilom, da pridobi samo eventualne manjkajoče podatke, ki se obravnavajo kot davčna tajnost. Vendar sodišče kljub temu ni pridobilo podatkov, ki jih smatra za pomembne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da kljub pooblastilu za pridobitev eventuelnih manjkajočih podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, ni pridobilo podatkov o transakcijskih računih v tujini. V skladu z devetim odstavkom 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu ter podatkov o dohodkih in premoženju v tujini za namen iz petega odstavka tega člena1 uporabljajo določbe tega zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače. Določilo torej velja za podatke o materialnem položaju stranke in njenih družinskih članov, se pravi fizične osebe, kar ni tožena stranka, ki je pravna oseba d.o.o. Zato sodišče prve stopnje ni moglo opravljati poizvedb pri tujih bankah, temveč bi jih morala predložiti tožena stranka, česar ni storila.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožene stranke, ki pa ga ta ne izpodbija. Pri tem je bistveno, da ima tožena stranka v Sloveniji odprte tri transakcijske račune, v tujini pa dva (za katera kot rečeno ni predložila stanja), da je po podatkih Deželne banke Slovenije d.d. stanje tožene stranke na računu 10. 10. 2023 znašalo – (minus) 46.365,75 EUR, v dovoljenem limitu (ponovno ni pojasnila koliko znaša limit), na računu pri Intesa Sanpaolo Bank d.d. je stanje na 10. 10. 2023 znašalo 62,37 EUR, na računu Gorenjske banke d.d. je stanje na 10. 10. 2023 znašalo 12.984,02 EUR (6. točka obrazložitve sklepa). Sodišče prve stopnje je ugotovilo znesek sodne takse 195,00 EUR, ki ravno tako ni izpodbijan (1. in 7. točka obrazložitve sklepa). V nespornih dejanskih okoliščinah je pravilno zaključilo, da s takojšnjim plačilom sodne takse ne bo ogrožena dejavnost v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1. Pravilno je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

6. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila taks, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ta določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje njenega prejemanja in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, pridobi sodišče po uradni dolžnosti v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa sodišče brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb.