Jedro

Stranka lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse tudi še(le) po tem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti s plačilnim nalogom.

Sodišče mora vselej, ko prosilec s predlogom (za taksno oprostitev, obročno odplačilo oziroma odlog plačila) ne uspe, opozoriti, da je plačilni nalog v veljavi ter obenem na novo določiti roka za njeno plačilo. To stori bodisi v sklepu, s katerim o tem predlogu odloči, bodisi s posebnim dopisom predlagatelju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je prvi toženec (v nadaljevanju toženec) umaknil pritožbo z dne 5. 12. 2012. 2. Toženec v pravočasni pritožbi predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter da sodišče odloči, da je bila vloga za oprostitev plačila sodne takse vložena pravilno in istočasno. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je pritožbo umaknil ter da navaja napačne podatke, da ni podal predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Trdi, da je po pozivu sodišča, naj vlogo dopolni, dopolnitev 22. 3. 2012 osebno odnesel na sodišče v sprejemno pisarno, kar je sodišče tudi potrdilo s pečatom.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženec 5. 12. 2011 vložil pritožbo zoper sodbo z dne 15. 9. 2011. Ker ob vložitvi pritožbe zanjo ni plačal sodne takse, mu je sodišče poslalo plačilni nalog za njeno plačilo (vročen mu je bil 13. 2. 2012 ? vročilnica, speta k red. št. 36). Toženec je 15. 2. 2012, znotraj roka za plačilo sodne takse, podal predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo. Sodišče je nato toženčevo vlogo obravnavalo in ga s sklepom 5. 3. 2012 pozvalo, da naj predlog dopolni tako, da bo popoln in bo obsegal vse, da se bo lahko obravnaval, pri čemer ga je tudi opozorilo na posledice, če vloge ne bo popravil ali dopolnil tako, da bo primerna za obravnavo. Ker se toženec ni ravnal po navodilih sodišča, je sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo s sklepom 24. 3. 2012, toženec se ni pritožil in sklep je postal pravnomočen. Sodišče je nato 30. 5. 2012 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je štelo pritožbo zoper sodbo zaradi neplačila sodne takse za umaknjeno.

5. Taksna obveznost ob strogi jezikovni razlagi resda nastane že ob vložitvi pritožbe (5. člen ZST-1), oprostitev plačila pa učinkuje le za naprej (13. člen ZST-1), toda sodna praksa na tem področju ni enotna (1). Od prava neuke stranke, kot je toženec v obravnavani zadevi, je namreč težko pričakovati, da bo poznal določbe ZST-1 tako, da mora takoj ob vložitvi pravnega sredstva predlagati, da se ga oprosti plačila, ker se sicer te obveznosti ne bo mogel rešiti (niti s predlogom za oprostitev niti z umikom vloge). V pravnem pouku prvostopenjske sodbe (red. št. 29) namreč piše, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa in, če ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih takse, se šteje, da je pritožba umaknjena. Iz povzetega besedila pravnega pouka ne sledi, da mora biti predlog za taksno oprostitev podan takoj ob vložitvi pritožbe, nasprotno, besedilo zavaja, saj dopušča možnost, da je sodna taksa plačana naknadno (tj. v roku, ki ga določi sodišče), torej je realno pričakovati, da laik to razume tako, da lahko v enakem roku tudi še predlaga taksno oprostitev oziroma odlog plačila ali obročno odplačevanje. Nasprotna razlaga bi nasprotovala pravici do sodnega varstva v povezavi z načelom socialne države, zato je treba določbe ZST-1 razlagati na način, da lahko stranka predlaga oprostitev tudi še(le) po tem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti s plačilnim nalogom.

6. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja naslednje: prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa nikjer niti ne omenja, da je bil med vročitvijo plačilnega naloga in izdajo izpodbijanega sklepa v teku postopek za oprostitev plačila sodne takse, to pa je po mnenju pritožbenega sodišča ključno dejstvo za pravilno odločitev (kršitev iz 14. točke prvega odstavka 339. člena ZPP). Po vložitvi predloga za taksno oprostitev in do dokončne odločitve o njem, namreč rok, ki je tožencu pričel teči z vročitvijo plačilnega naloga, ne more izteči oziroma, točneje, ne more izteči na način, da bi toženca ne glede na uspeh postopka za taksno oprostitev doletele sankcije za neplačilo sodne takse, kot izhajajo iz plačilnega naloga. V nasprotnem bi namreč prišlo do absurdne situacije, ko bi moral tisti, ki je v finančni stiski, saj ravno zato prosi za taksno oprostitev, sočasno oziroma najkasneje do izteka roka, določenega s plačilnim nalogom, plačati sodno takso za primer, da s predlogom za taksno oprostitev ne bi uspel, saj bi ga v nasprotnem primeru doletele sankcije neplačila sodne takse, ki izhajajo iz plačilnega naloga. Res je sicer, da je zoper plačilni nalog mogoče ugovarjati, utemeljenemu ugovoru pa sledi razveljavitev izdanega plačilnega naloga, vendar ni mogoče spregledati, da so ugovorni razlogi omejeni, in sicer je možno ugovarjati le, da je sodna taksa že plačana oziroma da je odmerjena napačno, sodna praksa pa dopušča tudi ugovor, da je bil plačilni nalog izdan brez podlage, kadar stranka že v prvotni vlogi (konkretno bi bilo to v pritožbi) uveljavlja taksno oprostitev, pa sodišče to spregleda in plačilni nalog izda. Vendar za slednji primer v tu obravnavani zadevi ni šlo, saj je toženec za oprostitev prosil šele po vročitvi plačilnega naloga, torej toženec z morebitnim ugovorom zoper plačilni nalog ne bi mogel uspeti.

7. Glede na zgoraj obrazloženo pritožbeno sodišče meni, da mora sodišče prve stopnje vselej, ko prosilec s predlogom za taksno oprostitev (smiselno to velja tudi za predlog za obročno odplačilo oziroma odlog plačila sodne takse), s svojim predlogom ne uspe, bodisi v sklepu, s katerim o tem predlogu odloči (konkretno je to sklep o zavrženju toženčevega predloga za taksno oprostitev ? red. št. 40), bodisi s posebnim dopisom, ki ga pošlje vlagatelju takega predloga, slednjega opozoriti, da je plačilni nalog v veljavi ter obenem na novo določiti/korigirati rok za plačilo te sodne takse tako, da bo lahko pritožnik izpolnil svojo obveznost. Drugačno ravnanje sodišča predstavlja, zlasti v primerih, ko je pritožnik pravni laik (kot je tudi v obravnavani zadevi), omejevanje ustavno zagotovljene pravice do pritožbe (25. člen URS).

8. V predmetni zadevi toženec po vročitvi sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev (vročitev je bila opravljena 4. 5. 2012 ? vročilnica, speta k red. št. 40) ni vedel, da/do kdaj mora plačati sodno takso, rok po prvotno izdanem in vročenem plačilnem nalogu pa je iztekel že 28. 2. 2012. Sankcija o fikciji umika njegove pritožbe, vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, brez predhodnega dodatnega opozorila predstavlja nezakonito postopanje sodišča prve stopnje (8. točka prvega odstavka 339. člena ZPP), na kar v pritožbi smiselno opozarja toženec, ko trdi, da je podal predlog za taksno oprostitev, česar sodišče ni upoštevalo, zaradi takega ravnanja pa je po prepričanju pritožbenega sodišča pritožniku kršena tudi ustavna pravica do pritožbe, ki jo zagotavlja 25. člen URS. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče, ki ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti, v skladu s prvim odstavkom 354. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP toženčevi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov/nadaljnji postopek.

9. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje oblikuje dopis, v katerem naj tožencu pojasni, da mora sodno takso, določeno v pravnomočnem izvršilnem nalogu, plačati s parametri, določenimi v plačilnem nalogu, ki mu je že bil vročen, ter mu v skladu s prvim odstavkom 110. člena ZPP določi (nov) rok za plačilo sodne takse. Če bo toženec v nadaljevanju pravočasno plačal sodno takso, bo moralo sodišče dokončati postopek s pritožbo zoper sodbo z dne 15. 9. 2011 in jo pod pogojem, da bo uspešno zaključen, predložiti v reševanje pritožbenemu sodišču, v nasprotnem pa glede na nastalo procesno situacijo v skladu z določbami ZPP izdati drug ustrezen sklep.

(1) Primerjaj odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17. 12. 2000, opr. št. I Cp 3558/2010, in z dne 27. 3. 2012, II Cp 3426/2011, ter drugo, v navedenih sodnih odločbah citirano sodno prakso.