Jedro

Glede na namen Zakona o preprečevanju nasilja v družini in samo naravo odločanja v postopku po tem zakonu bi odlog izvršbe izničil učinek sprejete odločitve po tem zakonu.

Izrek

I. Dopolnitev pritožbe, vložena 14.2.2024, se zavrže. II. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju tudi sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog z dne 26.1.2024 za odlog izvršbe, dopolnjen 29.1.2024 in 2.2.2024 (I. točka izreka), kot tudi upničin predlog za povrnitev stroškov odgovora na ta predlog (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o zavrnitvi predloga za odlog se po pooblaščenki pravočasno pritožuje dolžnik. Vztraja, da je predlog utemeljen in da bi mu moralo zato sodišče ugoditi. Pritožbi prilaga potrdilo Rdečega križa z dne 5.2.2024, iz katerega izhaja, da mu ne morejo pomagati z namestitvijo, ker je zavetišče za brezdomne polno. Sodišče je spregledalo, da nima drugega bivališča, da je prejemnik denarne socialne pomoči in da ima resne težave z zdravjem. Glede na visoke najemnine in zahtevane varščine nadomestnega stanovanja ne more najti. Upnica na naslovu A. ne prebiva več od maja 2023, saj se je preselila k partnerju v Izolo. Stanovanje mu je podarila. Nepravilen je zato zaključek o nepomembnosti navedb in dokazov v zvezi s postopkom V N 412/2023. Pritožbeno sodišče naj sklep spremeni tako, da dovoli predlagan odlog izvršbe. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Dolžnik je pritožbo 14.2.2024 tudi dopolnil. Navaja, da je sodišče v zadevi P 22/2024 dne 12.2.2024 izdalo sklep, s katerim je v zavarovanje dolžnikove nedenarne terjatve izdalo začasno odredbo, s katero je A. A. prepovedalo odtujitev in obremenitev stanovanja, iz katerega se zahteva dolžnikova izselitev. Prilaga navedeni sklep.

4. Upnica v odgovoru na pritožbo le-tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev sklepa. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

5. Dopolnitev pritožbe je prepozna, pritožba pa neutemeljena.

Glede dopolnitve pritožbe:

6. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je bil izpodbijani sklep dolžnikovi pooblaščenki vročen 2.2.2024. Osemdnevni pritožbeni rok je tako pričel teči 3.2.2024 (drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in se je, glede na to, da je bila 10.2.2024 sobota, iztekel v ponedeljek 12.2.2024 (četrti odstavek 111. člena ZPP). Pritožba, ki je bila vložena 6.2.2024, je torej pravočasna, njena dopolnitev, ki je bila vložena neposredno pri sodišču 14.2.2024, pa prepozna (prvi odstavek 112. člena in drugi odstavek 343. člena ZPP). Pritožbeno sodišče jo je zato zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP) in v nadaljevanju odločalo le o pravočasno vloženi pritožbi.

Glede pritožbe:

7. Sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo le v okviru razlogov, ki jih navaja pritožba in tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v povezavi s 366. členom ZPP). Izven tega okvirja v izpodbijano odločitev ni smelo posegati.

8. V obravnavani zadevi je bila izvršba predlagana in dovoljena na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru V N 412/2023 z dne 6.12.2023, s katerim so bili dolžniku (nasprotnemu udeležencu) na predlog upnice (predlagateljice) izrečeni ukrepi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), med katerimi tudi obveznost v roku treh dni od prejema sklepa prepustiti stanovanje na naslovu A. v izključno uporabo upnici, kar je predmet uveljavitve v tej izvršilni zadevi. Odločeno je bilo, da začne sklep veljati takoj in da morebitni ugovor ne zadrži izvrševanja izrečenih ukrepov.

9. ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku. Zakon zato določa, da so postopki po njem nujni in prednostni (četrti odstavek 22.a člena ZPND), da lahko sodišče ukrepe izreče brez predhodne izjave povzročitelja nasilja (22.d člen ZPND), da ugovor in pritožba ne zadržita izvršitve sklepa (tretji odstavek 22.d člena in drugi odstavek 22.f člena ZPND), določa pa tudi kratke roke za procesna dejanja udeležencev postopka in sodišča (peti odstavek 22.a člena, 22.c člen, tretji odstavek 22.d in prvi odstavek 22.f člena ZPND).

10. Upoštevaje namen zakona in samo naravo odločanja po ZPND ter zgoraj predstavljeno specialno ureditev bi odlog izvršbe izničil učinek sprejete odločitve po ZPND.1 Odločitev sodišča o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe je zato pravilna, pritožba, ki si prizadeva za drugačno odločitev, pa neutemeljena.

11. Glede na neutemeljenost pritožbe in ker izpodbijani sklep nima niti uradoma upoštevnih pomanjkljivosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Dolžnik je skupaj s predlogom za odlog vložil tudi ugovor, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločalo. Pri odločanju o njem naj bo pozorno na 1. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in na tretji odstavek 23. člena ZPND.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena v povezavi s 154. členom in 155. členom ZPP. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, upnica pa z navedbami v odgovoru nanjo ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča in zato ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršbo, je pritožbeno sodišče odločilo, da krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

14. Pritožbeno sodišče je navedene določbe ZPP uporabilo na podlagi določbe 15. člena ZIZ.

1 Enako tudi VSL sklep IV Cp 1087/2016 z dne 20.4.2016.