Jedro

Za sodno poravnavo se potrdilo o izvršljivosti ne izda.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbena postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo potrdilo o izvršljivosti sodne poravnave z dne 14.11.2011. 2. Tožena stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Po podrejenem predlogu predlaga, da sodišče prekine postopek do pridobitve pravnomočne odločbe v posebnem pravdnem postopku v zvezi s tem, ali je tožena stranka tožeči podala naročilo za prevoze v višini 7.500,00 EUR in ali je tožeča stranka to v roku 60 dni pravilno izpolnila. Navaja, da je tožeči stranki do 31.12.2012 ustno podala naročila za prevoze v skupnem znesku 7.500,00 EUR. S tem v zvezi predlaga zaslišanje svojega zakonitega zastopnika in svoja delavca. Tožeča stranka pa ni opravila svoje poravnalne zaveze. Na tej podlagi je zoper tožečo stranko sprožila izvršilni postopek za 9.000,00 EUR. Pogoj za uspešno vložitev izvršbe pa je potrdilo o izvršljivosti na izvršilnem naslovu. Ne strinja se z izpodbijanim sklepom, saj je pravilno izpolnila svojo poravnalno zavezo, tožeča stranka pa ni pravočasno izpolnila naročil. Sodišče ni preverjalo ali je tožena stranka izpolnila svojo poravnalno obveznost. Ker ni dalo toženi stranki možnosti za izjavo, je bistveno kršilo pravila postopka. V primeru, da izpodbijani sklep ostane v veljavi, tožena stranka nima več izpolnjenih formalnih pogojev za pridobitev sklepa o izvršbi.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu se je postopek končal s sodno poravnavo. Po določbi prvega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) dovoli sodišče izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Med izvršilne naslove sodita po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ tudi izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava. Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Izvršljiva je torej kondemnatorna sodna odločba, njeno izvršljivost pa upnik dokazuje s potrdilom o izvršljivosti, ki ga da sodišče, ki je odločalo o terjatvi na prvi stopnji (prvi odstavek 42. člena ZIS). Za sodno poravnavo se potrdilo o izvršljivosti ne izda. Izvršljivost poravnave je namreč določena v 20. členu ZIZ, ki v prvem odstavku predpisuje, da je sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla, v drugem odstavku pa, da se zapadlost terjatve dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če pa zapadlosti na ta način ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20. člena ZIZ). Če je tako in če torej potrdilo o izvršljivosti ne sodi na sodno poravnavo, ga je prvostopenjsko sodišče pravilno razveljavilo. Ali je zapadlost terjatve iz poravnave dokazana, je predmet presoje izvršilnega sodišča, zato je tudi neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo prvostopenjsko sodišče pred odločitvijo ugotoviti ali je tožena stranka pravilno izpolnila svojo poravnalno obveznost. 6. Odločanje o predlogu za prekinitev postopka je v pristojnosti prvostopenjskega sodišča. 7. Pritožba je neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155.člena v zvezi s 165. členom ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Enako velja tudi za tožečo stranko, saj njen strošek odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za potreben pravdni strošek.