Jedro

Pravilna je trditev tožene stranke, da je tožeča stranka v izjavi o umiku tožbe navedla, da je stečajni upravitelj o tem, da dolžnik do tožene stranke nima nobenih terjatev, zvedel šele na podlagi odgovora na tožbo in na podlagi dokumentacije, ki jo je naknadno pridobil od bivšega poslovodstva dolžnika. Umik tožbe torej ni bil posledica izpolnitve zahtevka po vložitvi tožbe. Zato je tožena stranka zaradi umika tožbe upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana II. točka izreka sklepa spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti 285,60 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti od zamude dalje do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki pritožbene stroške v višini 142,70 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti od zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe postopek ustavilo (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške (II. točka izreka).

2. Tožena stranka se je pritožila zoper stroškovni del sklepa, uveljavljala je zmotno uporabo pravil postopka, ki je vplivala na pravilnost odločitve in sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo stroške, ki jih je tožena stranka priglasila v odgovoru na tožbo. Zahtevala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. V postopku s pritožbo zoper sklep o stroških postopka, ki ne presegajo 800,00 EUR, se določbe ZPP o odgovoru na pritožbo ne uporabljajo (366. člen ZPP), o pritožbi pa odloči sodnik posameznik (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Situacija, v kateri tožena stranka po vložitvi tožbe izpolni zahtevek, predstavlja izjemo od pravila, da mora v primeru umika tožbe tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške. Če pa se izkaže, da je tožena stranka izpolnila zahtevek že pred vložitvijo tožbe, pomeni, da tožba ni bila vložena utemeljeno. Pravilna je trditev tožene stranke, da je tožeča stranka v izjavi o umiku tožbe navedla, da je stečajni upravitelj o tem, da dolžnik do tožene stranke nima nobenih terjatev, zvedel šele na podlagi odgovora na tožbo in na podlagi dokumentacije, ki jo je naknadno pridobil od bivšega poslovodstva dolžnika. Umik tožbe torej ni bil posledica izpolnitve zahtevka po vložitvi tožbe. Zato je tožena stranka zaradi umika tožbe upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.

6. S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost odločitve o pravdnih stroških (prvi odstavek 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Navedena kršitev je narekovala ugoditev pritožbi in spremembo odločitve o pravdnih stroških (3. točka 365. člena ZPP), in sicer je bilo treba v skladu z zahtevo tožene stranke v odgovoru na tožbo tožeči stranki naložiti, da ji povrne priglašene stroške za sestavo odgovora na tožbo, skupaj z materialnimi stroški, in 22% DDV.

7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP. Stroške pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče toženi stranki odmerilo na podlagi utemeljene zahteve za njihovo povrnitev in v skladu z Odvetniško tarifo (250 tč po TŠ 21/I, 2% za materialne stroške, 22% DDV).