Jedro

Odločanje višjih sodnikov v predhodnem pritožbenem postopku samo po sebi ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, strinjati pa se je s pritožnikom, da bi tudi posebne okoliščine odločanja lahko vzbudile dvom o nepristranskosti sodnikov, ki so pri tem sodelovali. Vendar bi bile okoliščine lahko podane le izjemoma, npr. v primeru arbitrarnega ali pristranskega sojenja.

Stranski intervenient sicer izhaja iz tega in uveljavlja očitno pristransko sojenje sodnic, ki jih izloča, nesprejemljivost materialnopravnih stališč v predhodnem sklepu itd., vendar neutemeljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (prvem odstavku izreka) potrdi sklep sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča zavrnila zahtevo za izločitev višjih sodnic dr. Martine Šetinc Tekavc in mag. Tanje Pustovrh Pirnat v zadevi Pdp 538/2021 (prvi odstavek izreka sklepa), zahtevo za izločitev višje sodnice svétnice Ruže Križnar Jager pa je zavrgla (drugi odstavek izreka sklepa).

2. Zoper prvi odstavek sklepa se pritožuje stranski intervenient. Predlaga spremembo sklepa, tako da se obe sodnici izločita iz nadaljnjega sojenja. Meni, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, odločitev pa zaradi samovoljnosti in arbitrarnosti predstavlja tudi kršitev ustavnih pravic stranskega intervenienta in toženke. Sodišče naj bi protispisno navajalo, da je zahteval izločitev sodnic le zato, ker sta predhodno že odločali o njegovi pritožbi. Zahteval je namreč njuno izločitev, ker sta s svojim ravnanjem pri predhodnem sojenju pristransko prejudicirali odločitev v tej zadevi, izrazili svoje vnaprejšnje prepričanje in podali materialne zaključke, da iz takrat in sedaj še neobstoječe spodnje premise izhaja utemeljenost tožničinega uveljavljanja trpinčenja. To naj bi predstavljalo zlorabo sodne oblasti in izločitveni razlog. Navaja, da je tudi zavzemanje pravnih stališč lahko razlog za izločitev sodnika (in da je nasprotno stališče v izpodbijanem sklepu napačno), saj gre tudi v takšnem primeru lahko za nedopustno prejudiciranje, to pa sta naredili prav izločani sodnici (skupaj s tretjo članico senata). Predsednica višjega sodišča naj bi v izpodbijanem sklepu ne presodila in zavzela stališča, ali posamezna ravnanja izločenih sodnic predstavljajo izločitveni razlog, kar je ključno v tej zadevi. Šlo naj bi za kršitev standardov, ki jih je izpostavilo tudi Ustavno sodišče RS. Manjka analiza konkretnih očitkov, apriorno stališče izpodbijanega sklepa, da sodnici nista ravnali nepristransko, pa zato predstavlja kršitev postopkovnih določb itd. Presojo posameznih dejanj, ki jih uveljavlja kot izločitveni razlog, prepušča vrhovnemu sodišču. Meni, da sta sodnici ravnali na očitno pristranski način in s tem nista zagotovili niti zunanjega objektivnega vtisa nepristranskosti. Navaja, da sta prvostopenjskemu sodišču dali navodilo, da to ni vezano na materialnopravno stališče revizijskega sodišča (ta vezanost naj bi namreč veljala za razmerje prvostopenjskega do revizijskega sodišča), da sta podali sodišču prve stopnje svoja, od stališča revizijskega sodišča diametralno nasprotna materialnopravna stališča za novo sojenje v točkah 16 in 17 razlogov sklepa pritožbenega sodišča Pdp 530/2020 z dne 17. 11. 2020, da sta podali vnaprejšnje zaključke o spodnji premisi, da sta nedopustno drugače dokazno ocenili izpovedi prič, nepopolno ugotovili dejansko stanje, ga diskriminirali v postopku zaslišanja prič, se nista opredelili do njegovih pritožbenih navedb, ponovno pa navaja tudi, naj bi se sodnica mag. Tanja Pustovrh Pirnat poznala s pričo v tej zadevi, A. A., ter pooblaščenko tožnice B. B., saj so bili študijski kolegi, ki so se udeleževali zabav, se prijateljsko družili itd. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik je zahteval izločitev treh sodnic pritožbenega sodišča z vlogo z dne 22. 9. 2021 in pri tem uveljavljal izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.): če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika.

5. V skladu s prvim odstavkom 23. člena Ustave RS ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika, so lahko podane zaradi subjektivnih okoliščin oziroma osebnih razlogov, pri čemer je breme dokazovanja na strankah, pomembni pa so lahko tudi objektivni razlogi, ki predstavljajo okoliščine, ki pri razumnem človeku ustvarijo legitimen dvom o nepristranskosti sodnika. Pri tem ni odločilen vtis, ki si ga ustvari prizadeta stranka, temveč je odločilno, ali je dvom o nepristranskosti upravičen v objektivnem smislu.1

6. Pritožbeno sodišče je ob odločanju o pritožnikovi zahtevi za izločitev sodnic izhajalo iz navedenih izhodišč. Pri odločanju se je očitno seznanilo tudi z očitkom stranskega intervenienta v zahtevi za izločitev, da so sodnice ravnale na tako očitno pristranski način, da je podan utemeljen dvom o njihovi nepristranskosti (glej 1. točko obrazložitve sklepa). V nadaljevanju res ni zavzelo stališč do posameznih tožnikovih navedb, saj je izhajalo iz tega, da zavzemanje pravnih stališč v predhodnem pritožbenem postopku ne more predstavljati razloga za izločitev sodnikov. Nato je tudi obsežno obrazložilo, zakaj zatrjevano poznanstvo sodnice mag. Tanje Pustovrh Pirnat z A. A. in B. B. ni utemeljen razlog za njeno izločitev. Izpodbijani sklep in njegovi razlogi omogočajo ustrezen preizkus, zato bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Odločanje višjih sodnikov v predhodnem pritožbenem postopku (v tej zadevi se pritožnik sklicuje predvsem na odločanje v sklepu Pdp 530/2020 z dne 17. 11. 2020, v katerem je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi tožnice zoper zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje I Pd 844/2019 z dne 23. 7. 2020, ki je sledila sklepu Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 85/2019 z dne 12. 5. 2020 - vse v isti zadevi) samo po sebi ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, strinjati pa se je s pritožnikom, da bi tudi posebne okoliščine odločanja lahko vzbudile dvom o nepristranskosti sodnikov, ki so pri tem sodelovali. Vendar bi bile okoliščine lahko podane le izjemoma, npr. v primeru arbitrarnega ali pristranskega sojenja.

8. Stranski intervenient sicer izhaja iz tega in uveljavlja očitno pristransko sojenje sodnic, ki jih izloča, nesprejemljivost materialnopravnih stališč v predhodnem sklepu itd., vendar neutemeljeno.

9. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, s katerimi ponavlja svoje razloge za izločitev, češ da je pritožbeno sodišče v senatu, v katerem sta sodelovali sodnici, ki jih izloča, dalo navodilo sodišču prve stopnje, da to ni vezano na materialnopravno stališče revizijskega sodišča (12. točka obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča Pdp 530/2020), saj to enostavno ne drži. Zapisa v tej točki obrazložitve ni mogoče šteti kot zapisa pritožbenega sodišča, da nasprotuje prej zavzetim stališčem Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 85/2019 z dne 12. 5. 2020. Ravno obratno iz sklepa pritožbenega sodišča izhaja, da je to upoštevalo okvir odločanja vrhovnega sodišča in njegove napotke in da se od teh nikakor ni oddaljilo na ta način, ki bi kazal na nedopustno, samovoljno, arbitrarno ali očitno pristransko postopanje. Sodišču prve stopnje v tem sklepu tudi ni bilo predstavljeno diametralno nasprotno materialno stališče za novo sojenje, niti v zapisu v 16. in 17. točki obrazložitve, saj je pritožbeno sodišče glede na dotedanje ugotovitve zgolj presodilo, da so bile nekatere izjave stranskega intervenienta objektivno pikre, posmehljive, žaljive in neprimerne, vendar poudarilo (v okviru napotkov vrhovnega sodišča), da je dokončna presoja o tem vprašanju odvisna od tega, v kakšnem kontekstu in tonu so bile izrečene, kar pa še ni bilo razčiščeno, in kar se očitno nanaša na nadaljnjo bistveno presojo o tem, ali so ugotovljene izjave predstavljale trpinčenje ali ne. Zato so tudi pritožbeni očitki v zvezi s tem, da je bil v izpodbijanem sklepu že ustvarjen zaključek brez spodnje premise, neutemeljeni.

10. Prav tako zaradi nadaljnjih napotkov v smeri ugotavljanja dejstev ni mogoče zaključiti, da je bila ustvarjena drugačna dokazna ocena izpovedi prič. Na to ne more vplivati niti obrazložitev oziroma napotki pritožbenega sodišča sodišču prve stopnje o premajhni teži nekaterih ugotovljenih dejstev, enako tudi očitek, da dejansko stanje še ni bilo dovolj razčiščeno. Ta očitek pritožnik povezuje s sklepom vrhovnega sodišča, vendar neutemeljeno, saj sodišče prve stopnje po razveljavitvenem sklepu Vrhovnega sodišča VIII Ips 85/2019 z dne 12. 5. 2020 v sodbi I Pd 844/2019 z dne 23. 7. 2020 ni dodatno zaslišalo prič in izvajalo dodatnih dokazov, pritožbeno sodišče pa je ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje povsem v okviru svojih pristojnosti presodilo, da napotki vrhovnega sodišča zahtevajo še dodatno ugotavljanje dejstev. Neutemeljen je tudi očitek pritožnika o očitni diskriminaciji strank, ki ga povezuje z odločanjem v prejšnji sodbi in sklepu pritožbenega sodišča v tej zadevi Pdp 954/2018 z dne 16. 5. 2019, in sicer že iz razloga, ker je bilo pritožbeno sodišče ob prvem odločanju in kasnejšem odločanju v sklepu Pdp 530/2020 z dne 17. 11. 2020 v drugačnem položaju, saj je bil med tema dvema odločitvama sprejet tudi sklep vrhovnega sodišča z usmerjenimi napotki za ponovno sojenje. Tudi nadaljnji očitki o očitni pristranskosti, s tem ko v pritožbenem sklepu Pdp 530/2020 ni izrecne opredelitve do navedb toženke in stranskega intervenienta in da naj bi bila odločitev pritožbenega sodišča očitno napačna, niso utemeljene, še manj pa je s tem zvezi utemeljen očitek, da naj bi šlo za očitno pristransko sojenje. Kot že pojasnjeno je pritožbeno sodišče z odločitvijo v sklepu Pdp 530/2020 ostalo v okvirih odločitve in napotkov Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 85/2019, pritožnik pa je spregledal tudi to, da je pritožbeno sodišče v sklepu Pdp 530/2020 odločalo o pritožbi tožnice in ne o njegovi pritožbi. Pritožnikova pričakovanja oziroma njegovo mnenje, kako bi moralo pritožbeno sodišče odločiti, pri tem ne morejo biti relevantni, sicer pa je imel in ima za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva.

11. Stranski intervenient z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami tudi ne more omajati zakonitosti odločitve o neobstoju izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, ker naj bi šlo za poznanstvo med pričo A. A. in pooblaščenko tožnice B. B. ter sodnico mag. Tanjo Pustovrh Pirnat (ki je bila v senatu tretja sodnica). Sodničina izjava v postopku izločitve je bila jasna in določna: da pričo A. A. pozna le po imenu, pooblaščenke tožnice pa sploh ne pozna. Pritožnikove navedbe o tem, da so bili sošolci, same po sebi ne predstavljajo kakršnegakoli razloga za izločitev. Njegove nadaljnje navedbe o tem, da so se skupaj udeleževali zabav itd., so preveč pavšalne, da bi jih bilo mogoče upoštevati.

12. Ker vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).

1 Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-562/14 z dne 2. 3. 2017, 5. točka obrazložitve.