Jedro

Ničnost po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, ki jo skozi svojo pritožbo na več mestih pavšalno smiselno navaja tožnik, je podana le, če je v odločbi takšna nepravilnost, ki je po izrecni zakonski normi razlog za ničnost, kar pomeni, da mora biti nepravilnost v materialnem zakonu že v naprej opredeljena kot razlog za ničnost. Takšne nepravilnosti pa tožnik v obravnavanem primeru konkretizirano niti ne zatrjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 15. 12. 2022 in odločbe ZRSZ št. ... z dne 24. 10. 2022 in na ničnost teh odločb. 2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik. Izpostavlja, da sodišče neupravičeno ščiti toženca. Zahteva, da Okrajno sodišče v Ljubljani, Okrožno sodišče v Ljubljani, Upravno sodišče v Ljubljani, Okrožno sodišče v Kranju, v Krškem in Okrajno sodišče v Krškem in Novem mestu dokažejo, da so postopali skladno z 12.a členom ZST. Tako bi dokazalo, da je potrdilo 17. 10. 2022 o neprekinjenem vpisu od 28. 8 .2015 dalje falsifikat in so izpolnjeni pogoji za ničnost odločb. Tožnik od 12. 7. 2017 do 25. 10. 2022 ni imel nobenih pravic po izključni volji ZRSZ in toženca. Ne soglaša z odločitvijo sodišča, da odločbi z dne 24. 10. 2022 in 15. 12. 2022 skladno z 279. členom ZUP nista nični. Izpolnjeni so pogoji drugega, petega in šestega odstavka 279. člena ZUP. Sodišče je imelo vse dokaze, da iz pravnomočne sodbe VDSS št. Psp 112/2019 z dne 23. 5. 2019 v zvezi s sodbo Ps 905/2018 z dne 13. 12. 2018 ugotovi, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Skladno z 82. členom ZDSS-1 je bil ZRSZ dolžan vrniti tožnika v evidenco zavoda in izdati nov upravni akt v roku 30 dni do 13. 7. 2019, česar upravni organ ni storil. ZRSZ je stvarno pristojen izvajati nadzor samo in izključno nad osebami, ki so prijavljene v evidenci brezposelnih. ZRSZ je pristojen izdati odločbo, vendar, po osebi, ki jo je stvarno pristojen nadzirati, ne pa po g. A. A. V primeru tožnika ni bilo te pristojnosti, zato gre za kaznivo dejanje zaposlenega A. A. 8. 9. 2022 je bil izdan predmetni poziv ZRSZ s strani A. A., pa vendar takrat ni bil vpisan v evidenco ZRSZ in to izključno po volji gospoda A. A. zaradi utemeljenega suma niza kaznivih dejanj. Ni prejel nobenega pisnega dokaza o vpisu v evidenco zavoda, imel pa je dokaze, da tožnik ni bil vključen v evidenco, zaradi česar je ostal brez vseh pravic. Zato tudi zanj ni bilo obveznosti spoštovanja zahtev nadzora gospoda A. A., kot je odredil v svojem pozivu, a mu ni dostavil dokaza o ponovnem vpisu v evidenco. Potrdilo 17. 10. 2022 o neprekinjenem vpisu je falsifikat in temelji na laži. Gre za sistemsko zanko. Ključno je, da ni bil vpisan v evidenco zavoda na način, da bi lahko pridobil pravice in minimalna sredstva retrogradno od 12. 7. 2017 do 13. 6. 2019 in po 13. 6. 2019. Dne 17. 10. 2022 je prejel potrdilo o neprekinjenem vpisu, ki mu ne ustreza, saj pomeni, da je imel od 28. 8. 2015 vse pravice na osnovi vpisa v evidenci zavoda. To pomeni, da je imel v tem obdobju izpolnjene vse obveznosti iz naslova ZUTD, kar ne drži. Če bi bil v tem času od 12. 7. 2017 vpisan v evidenco ZRSZ, bi moral imeti 11 podpisanih zapisnikov zaposlitvenega načrta za obdobje petih in pol let, ne bi bilo izdanih več 10 negativnih odločb CSD. Po 12. 7. 2017 tožnik ni bil vpisan v evidenco ZRSZ vse do 25. 10. 2022, ko je bila spet izdana prva pozitivna odločba. Do novega zaposlitvenega načrta 17. 3. 2023 ni prišlo, ker mu je bilo rečeno naj ne hodi, dokler se zadeva ne uredi preko nadzora. Zadnji falsificirani zaposlitveni načrt z dne 19. 9. 2016 je bil podpisan s strani ZRSZ in je veljal do marca 2017. Zaradi zastaranja od 8. 9. 2022 dalje ni bil več zavezan hraniti nobene dokumentacije iz obdobja 19. 9. 2002 do 20. 3. 2017. Ne ve, zakaj ni imel pravic, ko je 11. 7. 2019 preživel infarkt, ko se je 30. 8. 2021 okužil s korono. Tožba z dne 29. 12. 2022 je bila nepopolna in bi bilo sodišče dolžno postopati skladno s 105. v zvezi s 108. členom ZPP. Toženec je dal odgovor na tožbo, čeprav tožba ne izpolnjuje sestavin za obravnavo. Toženec še do danes ne bi smel vedeti za tožbo, če ne bi bil v dogovoru s sodiščem. Ker je sodišče posredovalo tožencu nepopolno tožbo, jo sedaj tožnik ne more umakniti, dopolniti ali spremeniti brez soglasja toženca, zato gre za očitno diskriminacijo ene stranke napram drugi, da se prikrije pravo stanje stvari. Težava je v triaži. Ob prejemu zadeve na sodišče je bil zanjo zadolžen sodnik B. B., čeprav bi lahko odločali tudi strokovni sodelavci, o pritožbi zoper katerih nato odloča sodnik posameznik, ki nastopi kot individualni pritožbeni organ. Kasneje je bila zadeva predodeljena sodniku C. C. Ta predodelitev je sporna in v nasprotju, da sodijo neodvisni in nepristrani sodniki, ki so zaščiteni z imuniteto.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti sodišče, niti tistih, ki jih je zatrjeval tožnik ter da je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče tudi ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, kot je smiselno zatrjeval tožnik, ko je izpostavil spornost predodelitve zadeve. Tožnik tekom postopka ni podal zahteve za izločitev sodnika, o kateri bi moralo sodišče odločati skladno s 70. členom ZPP. Izločitev sodnika je procesni institut, ki je namenjen uresničevanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja. Po pritožbeni oceni je bilo dosedanje postopanje v sodnem postopku pravilno. Tožnik ni predložil nobenega dokaza, ki bi potrjeval navedbe glede morebitne nepristranskosti oziroma nepravilne sestave sodišča, ki je izdalo izpodbijano sodbo. Kot je bilo tožniku že večkrat predhodno pojasnjeno, je na socialnem oddelku uvedena triaža, kar pomeni, da se novo prispele socialne zadeve, ki pripadajo v reševanje na socialni oddelek, obravnavajo v triaži, razen zadev, v katerih je skupaj s tožbo vložen predlog za izdajo začasne odredbe.1 Dodeljevanje zadev, ki so v postopku triaže poteka s časovnim zamikom2,3. Triažni sodnik je bil B. B., kasneje pa je bila zadeva v skladu s Sodnim redom in letnim razporedom dela, ki je objavljen na spletni strani sodišča zadeva dodeljena sodniku C. C., ki je zakoniti (naravni sodnik) v tej zadevi, saj se v skladu z letnim razporedom sodniku dodeljujejo v reševanje zadeve z območja zunanjega oddelka v Brežicah (sodno okrožje Krško). Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica,4 saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih v naprej določenih z zakonom in sodnim redom. Ker je bila dodelitev zadeve opravljena v skladu z določili Zakona o sodiščih in Sodnega reda, ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Neutemeljen mora ostati tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni ravnalo skladno z določilom 73. člena ZDSS-1 ter da je bil tožnik s strani sodišča 5. 7. 2023 pozvan, da svojo tožbo popravi in dopolni tako, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, o katerem bo sodišče odločalo. Sodišče ni v ničemer poseglo v tožnikovo pravico razpolaganja z zahtevkom skladno z določili ZDSS-1 in ZPP.

7. Iz dokaznega postopka je razvidno, da je tožnik po predhodnem pozivu sodišča opredelil tožbeni zahtevek v tem sporu tako, da je zahteval ugotovitev ničnosti obeh izpodbijanih odločb in v tej smeri je sodišče vodilo dokazni postopek ter sprejelo pravilno odločitev. V 7. in 8. točki je povzelo predhodne postopke, ki so vodili k izdaji upravnih odločb, katere ničnost zahteva tožnik v tem socialnem sporu. Glede na izrecno zahtevo na ugotovitev ničnosti5 se je sodišče v 9. in 10. točki pravilno opredelilo do razlogov za ničnost skladno po določbi 279. člena ZUP. Ustrezno je pojasnilo zakaj ne gre za ničnost izpodbijanih odločb, saj se je opredelilo do vsakega kriterija, ki upoštevajoč 279. člen ZUP povzroča ničnost.6

8. Ničnost odločbe je v upravnem postopku izredno pravno sredstvo, katerega namen je saniranje z zakonom določenih procesnih in materialnih pravnih napak, zaradi katerih je priznanje obstoja odločbe za pravni red nevzdržno. Gre za možnost sanacije najhujših kršitev pravil procesnega in materialnega prava, pri čemer se lahko za nično izreče odločba pred ali po njeni formalni dokončnosti oziroma pravnomočnosti. Pogoje za izrek ničnosti, ki so taksativno določeni v 279. členu ZUP, ni mogoče razširjeno uporabljati. Ničnost po 6. točki 279. člena ZUP, ki jo skozi svojo pritožbo na več mestih pavšalno smiselno navaja tožnik, je podana le, če je v odločbi takšna nepravilnost, ki je po izrecni zakonski normi razlog za ničnost, kar pomeni, da mora biti nepravilnost v materialnem zakonu že v naprej opredeljena kot razlog za ničnost. Takšne nepravilnosti pa tožnik v obravnavanem primeru konkretizirano niti ne zatrjuje.

9. Tako v tožbi kot v pritožbi tožnik pavšalno navaja razloge, ki se nanašajo na nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja oziroma zmotno uporabo materialnega prava, kar pa ne predstavlja ničnostnega razloga niti po 6. točki niti po kateri drugi od točk 279. člena ZUP, ampak je okoliščina, ki jo stranka uveljavlja v tožbi zoper izpodbijana akta. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na utemeljenost postopanja ZRSZ glede nadzora nad osebami, ki so vpisane v evidenco brezposelnih, so bile presojane že v zadevi pod opr. št. IV Ps 905/2018 z dne 13. 12. 2018 v zvezi s sodbo VDSS pod opr. št. Psp 112/2019 z dne 23. 5. 2019.7 Tožnik ni dokazal, da ni bil ponovno vpisan v evidenco zavoda, a hkrati zatrjuje, da je potrdilo 17. 10. 2022 o neprekinjenem vpisu v evidenco brezposelnosti falsifikat, za kar pa ne predloži nobenih dokazil. Zaradi pavšalnih tožnikovih trditev v tej smeri, sodišče v tem delu ne more preizkusiti pritožbene trditve. Izdane odločbe so bile v korist tožnika, ker kljub temu, da je bila ugotovljena prva kršitev izpolnjevanja obveznosti brezposelne osebe (kot neaktivni iskalec zaposlitve), ni bil izbrisan iz evidence brezposelnih. Slednje ne more predstavljati podlage za prikrajšanje pri pravicah iz drugih področij.8

10. Ostale pritožbene navedbe za odločitev pritožbenega sodišča niso relevantne in odgovor nanje ni potreben (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker ni podana nobena upoštevna kršitev, na katero skladno s 350. členom ZPP pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ostale pritožbene navedbe pa niso utemeljene, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ki se ne obravnavajo v triaži, ampak se dodelijo sodniku. 2 Peti odstavek 156. člena Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 87/2016 - v nadaljevanju SR). 3 In sicer tako, da so spisi v fazi triaže nedodeljeni (razen, če že v tej fazi ne pride do odločanja). Posamezna opravila na spisu v tej fazi v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZPP opravljajo strokovni sodelavci, ki so dodeljeni v triažno pisarno (ukrepi za popravo vlog, oprostitvi, odlogu, obročnem plačilu sodne takse, vročanje tožbe v odgovor in drugih sodnih pisanj itd.). Z letnim razporedom se določi sodnik (triažni sodnik), ki sprejema v posamezni zadevi odločitve, ki jih v fazi priprav na glavno obravnavo sprejema sodnik (prvi odstavek 270. člena ZPP) in odločitve, ki jih v tej fazi že omogoča zaključek postopka izven naroka za glavno obravnavo (sklep o nepristojnosti, zamudna sodba, sodba na podlagi pripoznave ali odpovedi, sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, sklenitev sodne poravnave). Če so izpolnjeni pogoji za sprejem takšne odločitve v fazi triaže in izven naroka za glavno obravnavo, se spis z dnem, ko so izpolnjeni pogoji, dodeli triažnemu sodniku. Triažni sodnik se dodeli na posamezno zadevo tudi v primeru sprejemanja vseh procesnih sklepov, ki ne pomenijo končanja postopka. 4 Drugi odstavek 23. člena Ustave RS. 5 Sodišče ničnost ugotavlja po uradni dolžnosti. 6 Ker gre za upravno zadevo je ključno, da se je zadeva v predsodnem postopku vodila po določbah ZUP in ZUTD. Ker se je v predhodnem sodnem postopku ugotovilo, da sta izpodbijani odločbi nezakoniti, sta bili odpravljeni in zadeva je bila vrnjena v novo upravno odločanje (ugotovljena je bila prva kršitev obveznosti, ki je osnovana na dejanski in pravni podlagi upravnega organa, ki je vodil postopek kot stvarno pristojni organ skladno z drugim odstavkom 118. člena ZUTD in s pristojno nadzorno uradno osebo, pri čemer niso bili izkazani razlogi za izločitev te, kot je določeno v 35. členu ZUP. O pritožbi zoper to odločitev je odločalo stvarno pristojno ministrstvo (skladno s šestim odstavkom 118. člena ZUTD). Izvršitev te odločbe nima znakov kaznivega dejanja. Vpis v evidenco brezposelnih je bil nenazadnje v korist tožniku. Gre za povsem izvršljivo odločbo, ki je bila izdana po uradni dolžnosti zaradi uvedbe nadzora po 155. členu ZUTD in glede na zahtevo sodišča poslana v ponovno upravno odločanje. Nenazadnje ni bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja. Samo sodišče pa tudi ni zaznalo drugih nepravilnosti, ki bi po posebni zakonski določbi povzročila ničnost. 7 Ugotovljeno je, da tožnik izpolnjuje pogoje za ohranitev statusa brezposelne osebe in vodenje v evidenci brezposelnih oseb, kamor je vpisan že od 28. 8. 2015 dalje. Ker je bila pri tožniku ugotovljena le prva kršitev izpolnjevanja obveznosti brezposelne osebe. In ker slednje ne more biti podlaga za izbris tožnika iz te evidence, ga je bil ZRSZ dolžan ponovno vpisati v evidenco. 8 Dejstvo, da je bil tožnik neupravičeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, lahko predstavlja razlog za morebitno obnovo upravnih postopkov, ki so bili vodeni zaradi samega izbrisa tožnika iz evidence brezposelnih.