Jedro

Če stranka zamudi rok za opravo dejanja v postopku zaradi odsotnosti odvetnika, to ni opravičen vzrok za nastalo zamudo, saj mora odvetnik, ki opravlja poklicno dejavnost s skrbnostjo strokovnjaka, zagotavljati tekoče delo svoje pisarne ali nadomeščanje tudi med svojo odsotnostjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za vrnitev v prejšnje stanje z dne 18. 11. 2021 (I. točka izreka), njegovo pritožbo z dne 21. 9. 2021 zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 565/2011 z dne 1. 9. 2021, pa štelo za umaknjeno (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni: v I. točki izreka tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, v II. točki izreka pa tako, da se pritožba predlagatelja z dne 21. 9. 2021 zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 565/2011 z dne 1. 9. 2021 šteje za pravočasno. Podredno predlagatelj predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Predlagatelj navaja, da je sicer nesporno, da bi lahko odvetnik A. A. (pooblaščenec predlagatelja) poskrbel za plačilo sodne takse že v času od 28. 10. 2021 do 2. 11. 2021, a pooblaščenec ni vedel, da bo zbolel, za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka pa je dovolj, da upravičen razlog nastopi najkasneje na zadnji dan pred iztekom roka. V konkretnem primeru se je zadnji dan iztekel na 12. 11. 2021, upravičen razlog (bolezen z odrejeno izolacijo) pa je nastopil že 3. 11. 2021 in je trajal tudi še v času izteka roka. Držijo sicer ugotovitve sodišča, da je predlagateljev pooblaščenec pozitiven PCR test prejel šele 5. 11. 2021, a se že zjutraj 3. 11. 2021 ni počutil dobro in se je samotestiral s hitrim testom, katerega rezultat je bil pozitiven, zato se je v skladu z dolžnostnim ravnanjem v zvezi z epidemijo COVID-19 samoizoliral že 3. 11. 2021. Glede na ugotovljeni zadnji dan roka za plačilo sodne takse na dan 12. 11. 2021, je pripomba sodišča, da je imel pooblaščenec možnost plačila sodne takse takoj po končani izolaciji, torej od 14. 11. 2021 dalje, nerelevantna. Tudi očitki sodišča prve stopnje, da je pooblaščenec dolžan poskrbeti za normalno poslovanje in zastopanje svojih strank, da zato sam trpi pomanjkljivo organizacijo dela ter da bi moral takoj po odrejeni izolaciji svojo stranko – predlagatelja – obvestiti o nastali situaciji ter mu posredovati nalog v plačilo, so neprimerni, takšno razlogovanje pa povsem neživljenjsko, saj je pooblaščenec zbolel in zato začasno ni bil zmožen opravljati svojega poklica. V zvezi s tem je zgrešeno tudi sklicevanje na zadevo VS RS opr. št. I Up 152/2014, saj ne gre za izvršilno zadevo. Zgrešeno je tudi stališče, da je odsotnost pooblaščenca okoliščina, ki sodi v notranje razmerje pooblaščenca in predlagatelja in ki ob izvrševanju ustrezne skrbnosti ter ob ustrezni komunikaciji ne bi pripeljala do zamude. Z boleznijo pooblaščenca je namreč prišlo do zamude roka in ne do prenehanja pooblastilnega razmerja, zaradi katerega bi moral predlagatelj sam opraviti dogovorjeno procesno dejanje. Ker sodišče ni izvedlo zaslišanja pooblaščenca glede dejanskih okoliščin obolelosti in ostalih zatrjevanih okoliščin, je kršilo tudi določbe postopka. Ker bi moralo sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi, je treba spremeniti tudi II. točko izreka in pritožbo šteti za pravočasno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da predlagatelj v pritožbi kot pravilne sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v 1. do 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tako je neprerekano tudi, da je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 25. 10. 2021 predlagatelju naložilo plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 30,00 EUR, da je bil predmetni plačilni nalog pooblaščencu predlagatelja vročen dne 28. 10. 2021, da se je rok za plačilo iztekel dne 12. 11. 2021 ter je bil v zvezi z zamudo roka dne 18. 11. 2021 s strani predlagatelja vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, istega dne je bila poravnana tudi sodna taksa. Predlagatelj je v predlogu kot razlog za zamudo navajal, da je njegov pooblaščenec odvetnik A. A. dne 3. 11. 2021 zbolel in je imel do 13. 11. 2021 odrejeno izolacijo, pri odvetniški družbi pa je odvetnik A. A. edini pooblaščen za bančno poslovanje.

5. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel pooblaščenec predlagatelja možnost plačila sodne takse že pred nastopom izolacije od 28. 10. 2021 do 3. 11. 2021, je sicer pravilna, vendar ob upoštevanju ustaljene sodne prakse takšna ugotovitev ne more biti razlog za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: US RS) je namreč že v sklepu US RS Up 216/1999 z dne 19. 12. 2000 zavzelo stališče, da ima stranka pravico, da zakonsko predvidene roke izkoristi v celoti, zato ne bi bilo v skladu z ustavnimi zahtevami, če bi sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo z utemeljitvijo, da bi stranka določeno procesno dejanje lahko opravila že pred nastankom (nepredvidljivega in neodvrnljivega) vzroka za zamudo. Pritožbena navedba predlagatelja, da zadostuje, da upravičeni razlog za zamudo nastopi zadnji dan roka, je utemeljena.

6. V luči navedenega tudi ni relevantno, ali je razlog za zamudo nastopil 3. 11. 2021, ko je potrditvah predlagatelja njegov pooblaščenec zbolel oziroma mu je bila odrejena izolacija, ali 5. 11. 2021, ko je prejel pozitiven rezultat PCR testa, saj sta oba datuma nastopila pred iztekom roka 12. 11. 2021, razlog za zamudo pa je prenehal po izteku tega roka.

7. Predlagatelj tudi utemeljeno navaja, da je nerelevantna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pooblaščenec predlagatelja plačilo sodne takse za stranko opravil šele dne 18. 11. 2021, čeprav je imel možnost plačila že od 14. 11. 2021 dalje, torej od končane izolacije. 117. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) namreč določa, da mora predlagatelj, če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, obenem ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (četrti odstavek 117. člena ZPP). Predlog se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 117. člena ZPP), po šestih mesecih od dneva zamude se vrnitev v prejšnje stanje ne more več zahtevati (tretji odstavek 117. člena ZPP). Zamujeno dejanje, v konkretnem primeru plačilo sodne takse, je torej treba opraviti najkasneje ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Glede na dejstvo, da je sodišče štelo, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen pravočasno, saj ga je presojalo po vsebini, sodna taksa pa je bila plačana sočasno z vložitvijo predloga, je očitek sodišča prve stopnje neutemeljen. Tudi v kolikor bi predlagatelj sodno takso plačal takoj po končani izolaciji in še pred vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, to na zamudo roka ne bi vplivalo.

8. Za odločitev o utemeljenosti pritožbe pa je odločilno, ali je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ali je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedeni razlog za zamudo roka (ne)upravičen vzrok v smislu prvega odstavka 116. člena ZPP. Upravičeno zamudo povzroči le upravičen vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem oziroma ki ga stranka, kljub izkazani zadostni skrbnosti, ni mogla predvideti niti preprečiti.1 Bolezen je sicer do neke mere nepredvidljiv dogodek, saj njene oblike, časovnega nastopa in trajanja ni mogoče predvideti. Kljub temu pa je sama možnost nastanka bolezni predvidljiva, kar velja še toliko bolj v času epidemije COVID-19. Pooblaščenec predlagatelja bi moral predvideti možnost, da lahko zboli oziroma da mu je vsaj odrejena izolacija in posledično organizirati svoje delo na način, da tudi v takšnem primeru poslovanje odvetniške družbe oziroma zastopanje strank poteka nemoteno. Sodišče druge stopnje zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je pooblaščenec dolžan poskrbeti za normalno poslovanje in zastopanje svojih strank in sam trpi pomanjkljivo organizacijo dela. Z ustrezno organizacijo dela pooblaščenca predlagatelja bi bilo zamudo mogoče preprečiti.2

9. Navedeno stališče je skladno z relevantno sodno prakso, ki je v podobnih primerih enotna in stroga. S strani sodišča prve stopnje citirana odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 152/2014 z dne 5. 2. 2015 sicer res ni ustrezna, ker je dejansko stanje zadeve drugačno.3 V primerih bolezni pooblaščenca je enotno stališče sodne prakse, da mora odvetnik svoje poslovanje organizirati tako, da njegovo delo poteka nemoteno,4 pri svojem poslovanju mora izkazati posebno skrbnost in organizirati svojo odvetniško pisarno na način, da zagotovi tekoče delo, pri nastopu bolezni pa poskrbeti za substitucijo.5 Če stranka zamudi rok za opravo dejanja v postopku zaradi odsotnosti odvetnika, to ni opravičen vzrok za nastalo zamudo, saj mora odvetnik, ki opravlja poklicno dejavnost s skrbnostjo strokovnjaka, zagotavljati tekoče delo svoje pisarne ali nadomeščanje tudi med svojo odsotnostjo.6

10. Navedeno velja tudi v primeru, ko pooblaščenec deluje kot odvetnik v okviru odvetniške družbe, v kateri deluje oz. je zaposlenih več odvetnikov.7 Prenos nujnih opravil bi moral ob ustrezni in skrbni organizaciji dela v odvetniški pisarni tudi v primeru nepričakovane odsotnosti pooblaščenca predlagatelja potekati brez težav. Navedba predlagatelja, da je odvetnik A. A. v Odvetniški družbi B., o. p., d. o. o., edini pooblaščen za bančno poslovanje, je bila sicer neizkazana, saj dokaza v zvezi s to navedbo predlagatelj v predlogu ni predlagal, ob že obrazloženem pa tudi ni odločilna. Ena od možnosti, ki bi se jo lahko poslužili v odvetniški družbi z namenom preprečitve zamude roka, pa je tudi posredovanje plačilnega naloga predlagatelju, kot je navedlo sodišče prve stopnje. V nasprotju s pravnim naziranjem predlagatelja takšno dejanje ne pomeni prenehanja pooblastilnega razmerja, saj lahko stranka kljub pooblaščencu dejanja v postopku še vedno opravlja tudi sama.

11. Stališče sodišča prve stopnje, da odsotnost pooblaščenca predlagatelja (zaradi bolezni oziroma izolacije) ob izvrševanju ustrezne skrbnosti ne bi pripeljala do zamude, je pravilno. Ob obrazloženem pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlagatelj predlog podal iz neupravičnega razloga. Njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zato ni bil utemeljen.

12. Ker je predlagatelj zamudo roka opravičeval z očitno neupravičenim razlogom, tudi ni podana v pritožbi očitana kršitev določb postopka zaradi neizvedbe zaslišanja pooblaščenca glede dejanskih okoliščin obolelosti in ostalih zatrjevanih okoliščin.8 V skladu s 120. členom ZPP namreč sodišču prve stopnje naroka za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni treba razpisati, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Zaslišanje pooblaščenca v zvezi z okoliščinami njegove bolezni oziroma izolacije zato ni bilo potrebno.

13. Ker sodišče prve stopnje predlogu za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno ni ugodilo, je posledično neutemeljen tudi predlog predlagatelja glede spremembe oziroma razveljavitve II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Ker sodna taksa za pritožbo ni bila plačana v roku iz plačilnega naloga, izpolnjeni pa tudi niso bili pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (kar ni izpodbijano), predlagatelj pa je bil, kot izhaja iz plačilnega naloga, opozorjen na posledice neplačila sodne takse, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pravilno odločilo, da se šteje, da je predlagatelj svojo pritožbo z dne 21. 9. 2021 umaknil. 14. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).

1 Višje sodišče v Ljubljani, sklep opr. št. I Cp 2544/2014 z dne 19. 11. 2014. 2 Zamujen je bil rok za plačilo sodne takse. Za opravo tega dejanja je v sedanjih časih elektronskega poslovanja potrebnih zgolj nekaj klikov oziroma nekaj minut, pri čemer fizična prisotnost na delovnem mestu v primeru uporabe spletnega ali mobilnega bančništva niti ni potrebna. 3 Razlog za zamudo roka v citirani zadevi je bil vnaprej načrtovan odhod tožnika v tujino, pri čemer je tožnik za svoje zastopanje v zadevi pooblastil tudi odvetnico, ki ji je sodišče vročilo plačilni nalog. 4 VR RS, sklep opr. št. I Up 1490/2004 z dne 17. 2. 2005. Podobno navaja VS RS tudi v sklepu opr. št. I Up 483/2007 z dne 4. 10. 2007 . 5 Višje sodišče v Ljubljani, sklep opr. št. I Cp 2544/2014 z dne 19. 11. 2014. 6 VS RS, sklep opr. št. I Up 544/2001 z dne 7. 11. 2001. 7 Iz spletne strani Odvetniške družbe B., o. p., d. o. o., je razvidno, da poleg pooblaščenca predlagatelja A. A., odvetnika in partnerja v družbi, v okviru predmetne odvetniške pisarne deluje še odvetnica, ki je hkrati tudi partnerica v družbi. 8 Svoje zaslišanje je predlagal glede razloga zamude, zlasti glede odrejene izolacije.