Jedro

Iz tožbenih navedb in listin, priloženih k tožbi izhaja, da tožeča stranka ugovarja odločitvi upravnega organa prve stopnje, da ni upravičena do enkratne občinske socialne pomoči. Gre torej za spor v zvezi z upravičenostjo do socialnega prejemka, o katerem pa je v skladu z določbo točke 5b) 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) pristojno odločati socialno sodišče.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi v reševanje pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 13. 4. 2017 vložila tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo Centra za socialno delo Murska Sobota, kot organa prve stopnje, s katero ji je bila zavrnjena vloga za dodelitev enkratne občinske denarne pomoči. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo, št. 129-0004/2017 z dne 15. 3. 2017. Iz obrazložitve citiranih odločb izhaja, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi določb Odloka o denarni socialni pomoči v Mestni občini Murska Sobota (Odlok) in ugotovitev organa prve stopnje, da socialna varnost tožeče stranke ni ogrožena, ker njen dohodek presega premoženjski cenzus, ki ga za priznanje pravice do te pomoči določa citirani Odlok.

2. Tožeča stranka v tožbi izpodbija navedeno odločitev in navaja, da je upravičena do enkratne denarne socialne pomoči glede na življenjske stroške, ki jih ima in ki jih ocenjuje na vsaj 300,00 EUR. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi ter da se ji pravica do enkratne denarne pomoči v skladu z 2. členom Odloka prizna.

3. Upravno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o tej zadevi.

4. V skladu z Odlokom, ki predstavlja materialnopravno podlago, na kateri temelji izpodbijana odločitev, so do občinske denarne socialne pomoči po tem Odloku upravičene osebe, ki so brez lastnega dohodka in osebe, ki z lastnim dohodkom do 30 % presegajo minimalni dohodek za posameznega družinskega člana po zakonodaji, ki ureja socialno varstvo in imajo stalno prebivališče v Mestni občini Murska Sobota, izkoristile pa so že vse zakonske možnosti za rešitev socialne stiske (2. člen Odloka).

5. Iz tožbenih navedb in listin priloženih k tožbi izhaja, da tožeča stranka ugovarja odločitvi upravnega organa prve stopnje, da ni upravičena do enkratne socialne pomoči, ker njeni dohodki več kot za 30 % presegajo minimalni dohodek za posameznega družinskega člana po zakonodaji, ki ureja socialno varnost, kot je to določeno v skladu z 2. členom Odloka.

6. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor, v zvezi z upravičenostjo do materialne pomoči, do katere so, ob izpolnjevanju v Odloku določenega premoženjskega cenzusa, upravičeni občani Mestne občine Murska Sobota. Gre torej za spor v zvezi z upravičenostjo do socialnega prejemka, o katerem pa je v skladu z določbo točke 5b) 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) pristojno odločati socialno sodišče. 7. Zato je glede na navedeno Upravno sodišče Republike Slovenije v skladu z določbami 19. ter prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi, ter da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno pristojnemu sodišču.