Jedro

Vprašanje razlage 123. člena ZGO-1B ni pomembno pravno vprašanje, saj je že na podlagi branja njegovega besedila jasno, da ta prehodna določba upravnim organom nalaga, da v postopku izdaje gradbenih dovoljenj nadomestno gradnjo štejejo kot novogradnjo. To pa pomeni, da mora taka gradnja izpolnjevati s prostorskim aktom določene pogoje za novogradnjo, med njimi tudi odmik od sosednjih zemljišč. Hkrati pa za prostorske akte, v katerih je (še vedno) navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, določa izjemo, in sicer se v takih primerih nadomestna gradnja ne šteje za novogradnjo, ampak gradnjo (novega) objekta, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjenemu objektu.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 351-98/2013-144 z dne 22. 1. 2016, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo novega stanovanjskega objekta (polovico dvojčka) na tam navedenem zemljišču, po tam navedeni projektni dokumentaciji.1 V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da gradnja ni skladna s prostorskim aktom, saj ni izpolnjen pogoj odmika od parcelne meje, za manjši odmik pa soglasje sosedov ni bilo dano. Ugotovljeno je bilo tudi, da nameravana gradnja ni nadomestna gradnja v smislu 123. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi Objektov (Uradni list RS, št. 126/2007, v nadaljevanju ZGO-1B), za katero tako soglasje ni potrebno, saj nov objekt po velikosti in obliki ni enak odstranjenemu objektu ter le delno stoji na mestu prejšnjega objekta. Tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 35108-100/2015-13-KB z dne 25. 2. 2016. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-12 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. V izpodbijanem aktu (odločbi o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja) pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.3 Ta namreč določa, da je revizija dovoljena, le v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ta pa presega 20.000,00 EUR.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

7. V okviru citirane določbe revident uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja in navaja vprašanje razlage prehodne določbe 123. člena ZGO-1B. Meni, da pojem nadomestna gradnja pomeni le gradnjo na mestu odstranjenega objekta. Pogoj, da mora biti nov objekt po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu, pa naj bi veljal le tam, kjer prostorski akt določa samo nadomestno gradnjo.

8. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.4 Revident teh zahtev ni izpolnil. 9. Že na podlagi branja besedila 123. člena ZGO-1B5 je namreč jasno, da ta prehodna določba upravnim organom nalaga, da v postopku izdaje gradbenih dovoljenj nadomestno gradnjo štejejo kot novogradnjo. To pa pomeni, da mora taka gradnja izpolnjevati s prostorskim aktom določene pogoje za novogradnjo, med njimi tudi odmik od sosednjih zemljišč. Hkrati pa za prostorske akte, v katerih je (še vedno) navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, določa izjemo, in sicer se v takih primerih nadomestna gradnja ne šteje za novogradnjo, ampak gradnjo (novega) objekta, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjenemu objektu. Zato vprašanje razlage te zakonske določbe ni pomembno pravno vprašanje, ki bi zahtevalo vsebinsko presojo revizije. Revidentu velja tudi pojasniti, da je zakonodajalec to prehodno določbo v ZGO-1B vključil zaradi črtanja pojma nadomestna gradnja. Razlaga, za katero se zavzema revident in za katero v besedilu zakonske določbe ni podlage, pa bi vodila ravno do nasprotnega učinka, to je širitve pojma nadomestne gradnje.

10. Revident tudi ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

11. Navedel je, da mu bo onemogočena gradnja na njegovem zemljišču, saj druge gradnje, kot gradnje na meji, ne more izvesti. Ob tem pa je spregledal, da prostorski akt na področju nameravanega posega dovoljuje nadomestno gradnjo (12. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in mu torej gradnja ni onemogočena. Izvede lahko gradnjo objekta, ki bo po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu (nadomestno gradnjo). Po ugotovitvah upravnih organov pa revident izdaje takega gradbenega dovoljenja ni zahteval. 12. Glede na obrazloženo pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Odločba je izdana v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS I U 667/2015 z dne 11. 6. 2015. 2 Z novelo Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E), to so določbe ZUS-1, ki so v upravnem sporu urejale pogoje za vložitev in dovoljenosti revizije ter revizijski postopek pred Vrhovnim sodiščem. Ker pa je v tem upravnem sporu izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe novele ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se glede na tretji odstavek 125. člena ZPP-E ta revizijski postopek konča po pred uveljavitvijo ZPP-E veljavnima ZUS-1 in ZPP. 3 Enako sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 115/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 494/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in drugi. 4 Glej sklepe Vrhovnega sodišča: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 136/2015 , X Ips 316/2015, X Ips 281/2016 in drugi. 5 Ta določa: "Z dnem začetka uporabe tega zakona se za potrebe izdajanja gradbenega dovoljenja šteje, da pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu."