Jedro

Družbenik s 50% poslovnim deležem v skladu s 7.odst 416. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ne sme odsvojiti svojega poslovnega deleža brez soglasja družbenika. Ker gre v tej zadevi za zastavo poslovnega deleža, ki vključuje tudi prodajo le-tega, ima po določilu 416. člena ZGD drugi upnik, to je družbenik nadaljnih 50% poslovnega deleža, zahtevek, da prodaja in zastava nista dopustni. Tak zahtevek pa bi drugi družbenik lahko uveljavljal le z ugotovitveno tožbo.

Po določilu 20. člena ZIP je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg strank navedeni še predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Sodba, s katero sodišče le ugotovi obstoj ali neobstoj kakašne pravice ali pravnega razmerja oz. to razmerje na novo oblikuje ne more biti primeren izvršilni naslov za izvršbo, s tem pa tudi izvršbe ni mogoče zavarovati z začasno odredbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, začasna odredba razveljavi ter predlog zavrne.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je po ugovoru tožene stranke vzdržalo v veljavi začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odsvojitve ali obremenitve oz. razpolaganja s poslovnim deležem v gospodarski družbi. Zoper sklep sodišča prve stopnje sta se dolžnika pravočasno pritožila. V pritožbi sta nevedla, da zastava poslovnega deleža ni prepovedana in da je drugi upnik - družbenik V.K. z dopisom z dne 26.3.1996 dal soglasje za zastavitev poslovnega deleža. Pritožba je utemeljena.

Iz upnikovih navedb tekom postopka, katerih dolžnika nista prerekala - so pa skladne tudi s predloženimi listinami, izhaja, da sta drugi upnik V.K. in prvi dolžnik B. d.o.o ustanovitelja prvega upnika z enakima poslovnima deležema. Prvodolžnik je zaradi finančnih težav pri svojem poslovanju zastavil svoj poslovni delež svojemu upniku - drugemu dolžniku C. d.o.o. Iz zastavne pogodbe in tudi določila 980 člena ZOR izhaja, da ima zastavni upnik pravico prodati zastavljeni poslovni delež pri prvem upniku - firmi A. d.o.o. Prvi dolžnik je ponudil v zvezi z zastavno pogodbo v odkup svoj poslovni delež svojemu družbeniku V.K., ki pa ni sprejel ponudbe in tudi v skladu z družbeno pogodbo ni dal pristanka za prodajo poslovnega deleža tretji osebi. V tej zvezi je pritrditi prvostopnemu sodišču, da dopisa z dne 26.3.1996 ni šteti kot soglasje k odsvojitvi poslovnega deleža. Sodišče prve stopnje je ugotovilo verjetno izkazano terjatev s tem, da prvodolžnik glede na določilo družbene pogodbe in 7.odst 416. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD) - ne sme odsvojiti svojega poslovnega deleža brez soglasja družbenika. Ker gre v tej zadevi za zastavo poslovnega deleža, ki vključuje tudi prodajo le-tega, ima po določilu 416. člena ZGD drugi upnik, to je družbenik V.K. - ne pa tudi prvi upnik - zahtevek, da prodaja in zastava nista dopustni. Tak zahtevek pa bi drugi upnik lahko uveljavljal le z ugotovitveno tožbo.

Začasna odredba je oblika zavarovanja bodoče izvršbe, ki jo zakon o izvršilnem postopku nudi upniku, ki še nima izvršilnega naslova, pa verjetno izkaže, da ga bo pridobil. V konkretnem primeru je upnik izkazal zahtevek, ki ga bo lahko oblikoval kot ugotovitveno tožbo. To je tudi storil z dne 10.6.1996 pri prvostopnem sodiču vloženo tožbo, kjer je v prvem odstavku zahteval ugotovitev sodišča, da je pogodba o zastavi poslovnega deleža neveljavna. Nadaljni del tožbenega zahtevka se nanaša na izključitev prvega dolžnika kot partnerja in je torej oblikovalen.

Po določilu 20. člena ZIP je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg strank navedeni še predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Zato sodba, s katero sodišče le ugotovi obstoj ali neobstoj kakašne pravice ali pravnega razmerja oz. to razmerje na novo oblikuje - ne more biti primeren izvršilni naslov za izvršbo, s tem pa tudi izvršbe ni mogoče zavarovati z začasno odredbo.

Sodišče prve stopnje je tudi povzelo upnikovo pavšalno trditev o nepopravljivi škodi, ki bi nastala s tem, da bi namesto dosedanjega partnerja prevzela poslovni delež tretja oseba. Upnik ni verjetno izkazal grozeče neporavljive škode, ki bi nastala samo zato, ker bi namesto dosedanjega družbenika vstopil novi družbenik.

Glede na navedeno, da prvi upnik nima po družbeni pogodbi in po določilu 416. člena ZGD zahtevka, ki bi ga zavaroval s predlagano začasno odredbo, drugi upnik pa ima le ugotovitveni zahtevek, ki ni podlaga za izvršbo, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako kot je razvidno iz izreka.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.