Jedro

Po zaključenem zdravljenju leve poškodovane rame in po operaciji na ledvenem delu hrbtenice pri tožniku še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ampak je tožnik še vedno delovni invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Njegova zahteva za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti oziroma v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v skrajšanem delovnem času oziroma v II. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske upokojitve ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 27. 1. 2009 in št. ... z dne 20. 10. 2008 in se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu 80 % in bolezni 20 % s pravico do invalidske pokojnine od 1. 10. 2008 dalje ter da je toženec dolžan v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe s posebno odločbo tožniku odmeriti invalidsko pokojnino in mu jo izplačevati vsakega prvega dne v mesecu za pretekli mesec. Obenem je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka. S sklepom pa je zavrglo tožbo v delu, s katerim tožnik zahteva, da mu je toženec dolžan za čas od 1. 10. 2008 do pravnomočnosti te sodbe plačati nadomestilo za invalidnost, od naslednjega dne od pravnomočnosti do odmere invalidske pokojnine pa mu je dolžan plačati akontacijo invalidske pokojnine.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Citira določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) in meni, da so zaključki sodišča neskladni z medicinsko dokumentacijo. Sodišče je v celoti zavrnilo zahtevek tožnika iz naslova priznanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja, ki se je pred tem sklicevalo na izvedensko mnenje izvedenca ortopeda. Sodišče v okviru odločanja o tožbenem zahtevku ni presojalo izvida ortopeda z dne 25. 3. 2008, ki je za tožnika predlagal delo z omejitvami s časovno razbremenitvijo. Sodišče je sicer v okviru obrazložitve sodbe povzelo medicinsko dokumentacijo, vendar je ostala upoštevana samo v okviru mnenja in zaključka izvedenca ortopeda. Ni pa sodišče dokazno ovrednotilo vsebine izvida z dne 25. 3. 2008, izdanem po opravljeni dinamični osteosintezi L 3 – L 4, kjer je ortoped svetoval razbremenitve na delovnem mestu. Ortoped junija 2008 ugotavlja poslabšanje stanja, ugotavlja palpatorno občutljivost v področju levega trapeziusa, gibljivost ledvene hrbtenice je omejena. Izvid ortopeda z dne 23. 9. 2008 kaže na odsvetovano pripogibanje in dvigovanje težjih bremen, pri osebnem pregledu pa je invalidska komisija II. stopnje ugotovila še omejeno funkcijo leve rame in ledveno križne hrbtenice. Sodišče prve stopnje je v celoti izhajalo iz mnenja izvedenca ortopeda, ki je zaključil, da je tožniku po zaključenem zdravljenju leve poškodovane rame zaostala objektivno izmerjena zmanjšana gibljivost leve polovice ramenskega obroča, kar predstavlja funkcionalni deficit, s posledično oviranostjo in zmanjšano delovno sposobnostjo, vse to pa daje tožniku oceno invalida III. kategorije. Izvedenec je tudi ugotovil, da je po operaciji na ledveni hrbtenici v letu 2008 prišlo do funkcionalnega deficita v obliki zmanjšane gibljivosti ledvene hrbtenice in ocenil, da tožnik ni zmožen opravljati del, kjer zahteva dvigovanje bremen težjih od 2 kilogramov. Izvedenec v okviru podanega mnenja ni upošteval ugotovitev in izvidov, kakor jih je povzela invalidska komisija I. stopnje in sicer izvidov z dne 13. 11. 2007, 28. 11. 2007, 7. 12. 2007, 25. 1. 2008, 9. 1. 2008 in 29. 2. 2008, ko je zaključila, da je tožnik glede na zdravstvene težave upravičen do statusa invalida I. kategorije invalidnosti in da za delo ni več zmožen. Meni, da je ostalo nepojasnjeno vprašanje dokazne ocene zgoraj navedenih izvidov, ki so bili podlaga invalidskih komisij I. stopnje, ko se je le-ta odločala o tožnikovi invalidnosti. Meni, da tožnik za svoje delo skladiščnika ni več zmožen, prav tako pa kot delavec brez poklica nima več druge oziroma preostale delovne zmožnosti. V kolikor bi sodišče pravilno dokazno ovrednotilo vso objektivno medicinsko dokumentacijo, bi moralo dejansko stanje subsumirati pod določbo 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. V kolikor bi sodišče v dokaznem postopku zaključilo, da tožnik ima preostalo delovno zmožnost, bi pa moralo v skladu z varstvom pravice do socialnega minimuma pri tožniku odločati vsaj o njegovi pravici kot invalidu III. kategorije, z možnostjo dela v skrajšanem delovnem času na delovnem mestu skladiščnik z omejitvami ali tožniku priznati status invalida II. kategorije s pravico do invalidske upokojitve. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, drugih kršitev konkretne določbe ZPP pa pritožba ne navaja.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 27. 1. 2009 ter prvostopno odločbo št. ... z dne 20. 10. 2008 in odločalo o tožnikovem tožbenem zahtevku, ki ga je dokončno oblikoval 18. 4. 2010 in pri katerem je vztrajal še na zadnji obravnavi, da se odpravita citirani odločbi in se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine. Takšen tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Za zaključek, da pri tožniku ne gre za stanje po 1. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 in za popolno nezmožnost za delo, je imelo sodišče prve stopnje vso podlago v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca specialista ortopeda – fiziatra. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča po zaključenem zdravljenju leve poškodovane rame in objektivno izmerjeni zmanjšani gibljivosti leve polovice ramenskega obroča, kar predstavlja funkcionalni deficit s posledično oviranostjo in zmanjšano delovno sposobnostjo ter po zaključenem zdravljenju po operaciji na ledvenem delu hrbtenice zaradi hude degeneracije medvretenčne ploščice med 3. in 4. ledvenim vretencem in nastalem funkcionalnem deficitu v obliki zmanjšane gibljivosti ledvene hrbtenice med lažjo in srednjo stopnjo, brez nevrološkega deficita na spodnjih okončinah, pri tožniku še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Pri tožniku je bila od 18. 6. 1999 zaradi objektivno izmerjene zmanjšane gibljivosti leve polovice ramenskega obroča ugotovljena III. kategorija invalidnosti s pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu z omejitvami s polnim delovnim časom. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja in sicer zaradi kronične lumbalgije in degenerativno pogojene levostranske cervikobrahialgije, je utemeljena dodatna omejitev za delo, ki je lahko, psihofizično nenaporno, brez dvigovanja bremen, težjih od 2 kg.

Takšno stanje je izvedenec pri tožniku ugotovil po proučitvi celotne medicinske in druge dokumentacije. Medicinsko dokumentacijo in ugotovitve posameznih izvidov je izvedenec tudi povzel. Med dokumentacijo je med drugim navedel tudi izvid ortopeda z dne 25. 3. 2008, ki je po opravljenem pregledu menil, da je pri tožniku dosežen soliden funkcionalni rezultat in da je ortopedsko zdravljenje zaključeno, odsvetoval je pogosto pripogibanje in priporočil plavanje v bazenu s termalno vodo ter hojo na vse daljše razdalje. Predlagal je, da se tožnika predstavi na invalidski komisiji in ga oceni za delo brez pogostega pripogibanja in dvigovanja bremen nad 5 kg v skrajšanem delovnem času.

V tem izvidu ortoped ni bil mnenja, da je tožnik popolnoma nezmožen za delo in tudi predlog, da se ga oceni za delo s skrajšanim delovnim časom, je bil dan invalidski komisiji. V naslednjih izvidih z dne 10. 6. 2008, zlasti pa v izvidu z dne 23. 9. 2008, ko je bila ortopedska obravnava zaključena, pa je ortoped odsvetoval preobremenitve na delovnem mestu, pripogibanje in dvigovanje težjih bremen in priporočil hojo. V teh dveh izvidih ni bilo govora o delu s skrajšanim delovnim časom, še manj o popolni nezmožnosti za delo.

Izvedenec je povzel tudi vse izvide, kot jih je povzela invalidska komisija I. stopnje in sicer izvide z dne 13. 11. 2007, 28. 11. 2007, 7. 12. 2007, 25. 1. 2008, 9. 1. 2008 in 29. 2. 2008, na katere se sklicuje pritožba in ki se nanašajo na obdobje pred operacijo in pred zaključenim zdravljenjem oziroma iz obdobja zdravljenja in pokažejo predvsem tožnikovo tedanje zdravstveno stanje, način zdravljenja, ne pa tožnikovo delazmožnost ali za oceno delazmožnosti relevantnih dejstev in takšne zdravstvene težave, da bi bil tožnik upravičen do statusa invalida I. kategorije invalidnosti.

Z izvedbo dokaza z izvedencem je sodišče prve stopnje razčistilo vsa bistvena dejstva za odločitev in pravilno zaključilo, da sta izpodbijani odločbi toženca pravilni in zakoniti, tožnik pa še nadalje delovni invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto, ne pa delovni invalid I. kategorije invalidnosti po 1. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 oziroma kot vztraja pritožba, delovni invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do dela v skrajšanem delovnem času na delovnem mestu skladiščnika z omejitvami oziroma invalid II. kategorije invalidnosti s pravico do invalidske upokojitve. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in glede na to, da tožnik ni bil uspešen s pritožbo, o stroških pritožbe v skladu z določbo 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.