Jedro

Tukajšnje sodišče je že v več svojih odločitvah zavzelo stališče, da je treba drugi odstavek 7. člena OT tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje. Takšno stališče je zavzeto predvsem iz razloga, ker z vidika obrambe ni nepomembno, ali se obtožencu v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja očita manjše ali večje število dejanj. Od kriminalne količine (števila, narave in teže kaznivih dejanj, ki so sicer zajeta znotraj nadaljevanega kaznivega dejanja) pa je odvisna tudi izbira oziroma višina izrečene sankcije.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, izpodbijana II. točka izreka sklepa Okrožnega sodišča v Krškem, Bpp 509/2019 z dne 29. 9. 2021 se odpravi, in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 3.451,19 EUR (1. točka izreka). V presežku je bil predlog tožnika zavrnjen (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 509/2019 z dne 6. 11. 2019 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu, in sicer za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskih postopkih Okrajnega sodišča v Krškem I K 24397/2016, I K 28757/2017 in I K 12455/2015. Tožena stranka ugotavlja, da je predlog tožnika za povračilo stroškov za opravljena dejanja brezplačne pravne pomoči v kazenski zadevi I K 12455/2015 delno utemeljen. Tožniku se za obravnavo dne 3. 6. 2021 odmeri nagrada skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), saj se obravnava ni začela znova, kot izhaja iz priloženega zapisnika. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da je iz zapisnika z dne 13. 9. 2021 razvidno, da gre za tri kazniva dejanja, zato je povišanje skladno s 7. členom OT 50 %. Skupaj je tožena stranka priznala tožniku 9225 točk, skladno s 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) se nagrada zmanjša za polovico in znaša 4612,5 točk. Tožena stranka je tožniku priznala še 2 % materialnih stroškov, kar skupaj znaša 4714,75 točk oziroma 2.828,85 EUR. Skupaj z 22 % DDV tožniku pripada nagrada v skupni višini 3.451,19 EUR.

3.Tožnik se z zavrnilnim delom izpodbijanega sklepa ne strinja, zato vlaga tožbo, v kateri navaja, da mu tožena stranka nepravilno ni priznala nagrade za glavno obravnavo dne 3. 6. 2021 v skladu s priglasitvijo. Tožena stranka v izpodbijanem sklepu navaja, da se glavna obravnava ni začela znova, kar pa po mnenju tožnika ne drži. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 3. 6. 2021 izhaja, da je bil obdolženec opozorjen na svoje pravice, nato je bila prebrana obtožba in podan zagovor, zato je tožnik upravičeno priglasil nagrado v višini 600 točk za pristop na to glavno obravnavo. Nadalje se tožnik ne strinja tudi s povišanjem zaradi zastopanja za tri kazniva dejanja v višini 50 %, saj je skladno s 7. členom OT upravičen do 100 % povišanja. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 13. 9. 2021 je razvidno, da je bil obdolženec spoznan krivega treh kaznivih dejanj, in sicer pod točko I so bila zajeta tri dejanja, pod točko II je bilo zajetih pet dejanj, pod točko III pa 24 dejanj. Tožena stranka je napačno tolmačila 2. točko 7. člena OT, po kateri se za vsako nadaljnje očitano dejanje skupna vrednost poviša za 25 %, vendar največ za 100 %. Tožena stranka je navedeno določbo tolmačila, da gre za povišanje za nadaljnje kaznivo dejanje in ne za očitano dejanje. Če bi tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo, bi tožniku morala priznati dodatnih 300 točk za pristop na glavno obravnavo dne 3. 6. 2021, skupno nagrado pa povišati za 100 %, kar bi skupaj z materialnimi stroški in DDV znašalo 4.876,02 EUR. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožniku prizna, poleg že priznane nagrade, še nagrado v višini 1.424,83 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2021 do plačila oziroma podrejeno, da se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek in odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Tožena stranka in stranka z interesom na tožbo nista odgovorili.

5.Tožba je utemeljena.

6.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da tožnik v tožbi po vsebini izpodbija zgolj II. točko izreka izpodbijanega sklepa oziroma zavrnilni del izpodbijanega sklepa, zato je sodišče štelo, da tožnik izpodbija sporni upravni akt le v tem obsegu.

7.V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 509/2019 z dne 6. 11. 2019 določen za izvajanje BPP upravičencu, in sicer za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskih postopkih Okrajnega sodišča v Krškem I K 24397/2016, I K 28757/2017 in I K 12455/2015. Sporni ostajata le vprašanji, ali gre v primeru obravnavanja nadaljevanega kaznivega dejanja za eno očitano dejanje (kot zatrjuje toženka), ali za več dejanj, kar po drugem odstavku 7. člena OT utemeljuje zvišanje vrednosti za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 %, vendar največ za 100 %, ter ali se je glavna obravnava dne 3. 6. 2021 začela znova, kot to zatrjuje tožnik.

8.Tukajšnje sodišče je že v več svojih odločitvah zavzelo stališče, da je treba drugi odstavek 7. člena OT tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje. Takšno stališče je zavzeto predvsem iz razloga, ker z vidika obrambe ni nepomembno, ali se obtožencu v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja očita manjše ali večje število dejanj. Od kriminalne količine (števila, narave in teže kaznivih dejanj, ki so sicer zajeta znotraj nadaljevanega kaznivega dejanja) pa je odvisna tudi izbira oziroma višina izrečene sankcije.1 Glede na navedeno, je tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabila določbo drugega odstavka 7. člena OT.

9.Po sodni presoji pa ni utemeljen ugovor tožnika, da se je glavna obravnava dne 3. 6. 2021 začela znova, kot izhaja tudi iz zapisnika z dne 3. 6. 2021 in je pravilno navedla že tožena stranka v izpodbijanem sklepu. Iz zapisnika z dne 3. 6. 2021 je namreč razvidno, da se je glavna obravnava začela znova 15. 3. 2021, ter da obtoženec na njej ni bil prisoten, zato je bil opozorjen o svojih pravicah in je podal svoj zagovor na glavni obravnavi dne 3. 6. 2021.

10.Ker je toženka pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabila materialno določbo drugega odstavka 7. člena OT, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo v II. točki izreka na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter v tem (zavrnilnem) delu zadevo, v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1, vrnilo toženki v ponovni postopek. Toženka bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati četrti odstavek 64. člena ZUS-1.

11.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Tožnik je primarno sicer predlagal, da sodišče samo odloči o stvari, na kar pa sodišče ni vezano in je odločilo na podlagi izpodbojnega tožbenega zahtevka.

K II. točki izreka

12.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo v izpodbijanem delu, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je tožnika v tem postopku zastopal odvetnik, je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povrnitve stroškov v višini 285,00 EUR, skupaj z 22 % DDV 347,70 EUR. Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

13.Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

-------------------------------

1Sodišče pri tem še dodatno pojasnjuje, da je OT iz leta 2000 v takrat veljavnem členu 10/2 izrecno določala, da se zviša skupna cena storitve za vsako nadaljnje obravnavano kaznivo dejanje, zato je v času veljavnosti takratne tarife upravni odbor Odvetniške zbornice sprejel stališče, da odvetnikom ne pripada dodatek (25 % oz. največ 100 %) za vsako posamezno dejanje znotraj okvira nadaljevanega kaznivega dejanja. Nato je 12. 7. 2003 stopila v veljavo nova OT, kjer je bilo v členu 8/2 določeno, da se za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za vsako drugo in nadaljnje očitano dejanje za 25 %, največ za 100 %. Sklepati je, da je bila sprememba sprejeta ravno zato, da se odvetnikom prizna dodatek za vsako drugo in nadaljnje očitano dejanje tudi v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja, ne pa več (samo) za vsako nadaljnje kaznivo dejanje - tako sodba Upravnega sodišča RS II U 60/2021 z dne 15. 12. 2021, 8. in 9. tč. obrazložitve. Glej tudi sodbe Upravnega sodišča RS II U 51/2019 z dne 21. 10. 2021, III U 67/2019 z dne 18. 5. 2021, III U 157/2018 z dne 10. 7. 2020 in III U 294/2018 z dne 10. 7. 2020.

Zveza

Podzakonski akti / Vsi drugi akti Odvetniška tarifa (2015) - člen 7, 7/2

Pridruženi dokumenti:

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.