Jedro

Ker tretji ni niti motilec niti naročnik motenja, tožnik s tožbo zaradi motenja posesti (v kateri zahteva vzpostavitev prvotnega stanja) proti tretjemu ne bi mogel uspeti. Člen 190 ZPP zato v obravnavani zadevi ne pride v poštev.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrglo tožbo v delu, v katerem zahteva ugotovitev, da je toženka motila tožnika v posesti z izgradnjo objekta na parceli X, odstranitev navedenega objekta in prepoved bodočega tovrstnega motenja (I. točka izreka), (2) zavrnilo zahtevek za ugotovitev motenja posesti parcele X s tem, da je 30. 8. 2022 odstranila otroška igrala in ogradila parcelo s postavitvijo železne ograje, za vzpostavitev prejšnjega stanja in omogočanje izključne posesti ter odstranitev železne ograje in omogočanje nemotenega dostopa in posesti, prepoved bodočega motenja posesti (II. točka izreka), (3) odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka (III. točka izreka).

2.Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Razširjeni tožbeni zahtevek je bil poslan na elektronski naslov sodišča dne 4. 4. 2024. Ker je rok iz 32. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) materialni prekluzivni rok, je treba pri presoji pravočasnosti upoštevati 365. čl. OZ. Posredovanje vloge na elektronski naslov sodišča je treba šteti za "drugo dejanje tožnika zoper toženca pred sodiščem". Poleg tega je tožnik vlogo na poziv sodišča popravil, popravljena vloga pa se po 4. odst. 108. čl. ZPP šteje za vloženo na dan prve vložitve. Dejanje iz razširjenega zahtevka je nenazadnje nadaljevano motilno dejanje, kar pomeni, da je rok za vložitev tožbe pričel teči, ko je tožnik izvedel za prvo motilno ravnanje in motilca.

Sprememba lastnika nepremičnine ni ovira za dokončanje postopka med istima strankama. Ker je bila gradnja izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, tudi to ne izključuje protipravnosti motenja posesti.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavrglo del tožbe, v katerem tožnik zahteva odstranitev objekta, zgrajenega 7. 3. 2024, v preostalem delu (odstranitev ograje in omogočenje nemotenega dostopa) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. V razlogih je navedlo, - da vloga, poslana na elektronski naslov sodišča, ni upoštevna, po pošti poslana vloga pa je na sodišče prispela 11. 4. 2024, kar je po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, in je zato tožba v dopolnjenem delu prepozna, - da toženka sporne nepremičnine nima več v posesti, vrnitev posesti in prepoved ponovnih posegov v posest pa je mogoče zahtevati le od posestnika, in je zato tožbeni zahtevek (tudi v spremenjenem delu) neutemeljen, - da zatrjevani motilni ravnanji (postavitev gradbiščne ograje in izgradnja objekta) temeljita na pravnomočnem gradbenem dovoljenju, to pa izključuje protipravnost zatrjevanega motenja in je tožbeni zahtevek tudi iz tega razloga neutemeljen.

6.Neutemeljen je pritožbeni pomislek o zmotnosti stališča, da 190. čl. ZPP ne pride v poštev. Navedena določba, po kateri odtujitev stvari med pravdo ni ovira za dokončanje postopka med istima strankama, se nanaša na primere, ko odtujitev stvari med pravdo povzroči, da stvarna legitimacija preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika. Ker tretji ni niti motilec niti naročnik motenja, tožnik s tožbo zaradi motenja posesti (v kateri zahteva vzpostavitev prvotnega stanja) proti tretjemu ne bi mogel uspeti. Pravilno je zato stališče, da navedena določba ZPP v obravnavani zadevi ne pride v poštev.

Odločitve, navedene v izpodbijanem sklepu, potrjujejo pravilnost ugotovitve, da je tako tudi enotno stališče sodne prakse.

7.Ker je odločitev o zavrnitvi zahtevka že iz navedenega razloga pravilna, se pritožbeno sodišče ne opredeljuje o pravilnosti drugega stališča, na katerem temelji ta odločitev.

8.Prav tako se ni treba izreči o pravilnosti stališča, na katerem temelji odločitev o zavrženju dela tožbe. Četudi bi bilo napačno, bi bilo zahtevek iz tega dela tožbe treba zavrniti, za spremembo iz odločitve o zavrženju v zavrnitev zahtevka pa pritožnik nima pravnega interesa.

9.Ker niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da tožnik s pritožbo ni uspel, toženkin odgovor na pritožbo pa ni bil potreben strošek tega postopka (1. odst. 154. čl. in 1. odst. 155. čl. ZPP).

-------------------------------

1A. Galič, v: A. Galič, L. Ude (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 228 in 233.

2Tako npr. sklep VSL I Cp 81/2023 z dne 30. 1. 2023 in v njem navedene odločbe.

Zveza:

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 32, 33 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.