Jedro

Oškodovanec v kazenskem postopku je tisti kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena (čl. 144 ZKP). Ker A. Š. na javnem dobrem (javni poti) ni v skladu z zakonom (19. čl. SPZ) pridobil nobene pravice, ni oškodovanec v kazenskem postopku in zato ne more nadaljevati kazenskega pregona, čeprav je ODT zavrgel njegovo ovadbo in mu dal napačen pravni pouk.

Izrek

Ob reševanju pritožbe A. Š. se po uradni dolžnosti obtožni predlog zoper B. R., ki ga je podal A. Š. in v katerem mu očita, da je storil kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine po I. odstavku

339. člena KZ; ker je dne 10.9.2004, 11.9.2004, 17.9.2004 in 18.9.2004 v bližini naselja Žadovinek protipravno zavzel tuje zemljišče - javno pot št. 1243/4 s tem, ko je: - 10.9.2004 uporabljal vzletno pristajalno stezo za opravljanje gospodarske dejavnosti in na javno pot širine 6 metrov postavil plastični trak rdeče barve, aluminijasto tablo velikosti cca 50 x 60 centimetrov s prilepljeno plastično folijo z napisom "Prehod prepovedan, Vzletno pristajalna steza v uporabi" in simbol okrogle oblike s prečrtano podobo premikajočega človeka; - dne 11.9.2004 uporabljal vzletno pristajalno stezo za opravljanje gospodarske dejavnosti vzletanja in pristajanja z letalom preko javne poti, pri tem pa je uporabil fizično prepreko, plastični trak bele barve z modrim izpisom "Policija! in postavil dve tabli last podjetja na sredino javne poti; - dne 17.9.2004 uporabljal vzletno pristaljalno stezo za opravljanje gospodarske dejavnosti vzletanja in pristajanja z letalom preko javne poti, pri tem pa uporabil fizično prepreko, plastični trak rdeče barve, ki je napeljan preko javne poti in je postavil dve tabli last podjetja na javno pot širine cca 6 m; - dne 18.9.2004 uporabljal vzletno pristajalno stezo za opravljanje gospodarske dejavnosti vzletanja in pristajanja z letalom preko javne poti, pri tem pa uporabil fizično prepreko, plastični trak rdeče barve, ki je napeljan preko javne poti in postavil dve tabli (last podjetja) na javno pot širine 6 metrov; s e z a v r ž e .

A. Š. je dolžan povrniti potrebne izdatke obdolženca, njegove zagovornice, nagrado njegove zagovornice in stroške pritožbenega postopka odmerjene v povprečnini 120.000,00 SIT.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Krškem obdolženega B. R. iz razlogov po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo očitka, da je storil nadaljevano kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine po I. odstavku 339. člena KZ. Na podlagi III. odstavka 96. člena ZKP pa mu je naložilo v plačilo potrebne izdatke obdolženca, njegove zagovornice in nagrado zagovornice in plačilo povprečnine v znesku

60.000,00 SIT.

Zoper navedeno sodbo se je pritožil A. Š., ki je tudi vložil obtožni predlog, potem ko je Okrožno državno tožilstvo v Krškem zavrglo njegovo ovadbo ker je ocenilo, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in ga obvestilo, da ima pravico v osmih dneh po prejemu sklepa o zavrženju njegove ovadbe sam začeti kazenski pregon pri Okrajnem sodišču v Krškem tako, da zoper osebo, ki jo je ovadil vloži obtožni predlog. V svoji pritožbi smiselno uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka; kršitve kazenskega zakona; zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja brez predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 19. členu določa: (1.) Kazenski postopek se uvede na zahtevo upravičenega tožilca. (2.) Za dejanja za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti je upravičen tožilec državni tožilec, za dejanja za katera se preganja na zasebno tožbo pa je upravičen tožilec zasebni tožilec. (3.) Če državni tožilec spozna, da ni razlogov za uvedbo ali za nadaljevanje kazenskega postopka, lahko stopi na njegovo mesto oškodovanec kot tožilec po pogojih, ki so določeni s tem zakonom. Isti zakon pa v 6. alinei I. odstavka 144. člena določa, da je oškodovanec (oškodovanka) tisti kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. Stvarnopravni zakonik (SPZ) pa med drugim v delu med temeljnimi pojmi v 19. členu določa, da je javno dobro stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). Zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njeno uporabo. (3.) Na javnem dobru se lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon.

Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi A. Š. na javnem dobru - javni poti št. 1243/4 pridobil kakršnokoli posebno pravico uporabe. Zato mu ni bila z očitanimi dejanji B. R. prekršena ali ogrožena kakšna njegova premoženjska pravica. S temi dejanji mu tudi ni bila kršena kakšna njegova osebna pravica. Iz opisa izvršitvene oblike očitanega dejanja ne izhaja, da bi pri tem kaznivem dejanju sploh obstajal individualni oškodovanec v smislu 6. aline 144. člena ZKP.

Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe A. Š. po uradni dolžnosti (člen 383 ZKP) ugotovilo, da je podana kršitev iz 5. točke

I. odstavka 371. člena ZKP, (sodišče prve stopnje prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca). Zato je zavrglo obtožni akt, ki ga je podal A. Š., ki ni upravičeni tožilec.

V skladu z III. odstavkom 96. člena ZKP pa je pritožbeno sodišče določilo, da mora A. Š. povrniti obdolženemu B. R. potrebne izdatke, poleg tega pa tudi potrebne izdatke njegove zagovornice in nagrado zagovornice ter povprečnino (6. točka II. odstavka 92. člena ZKP), ki jo je določilo v znesku 120.000,00 SIT kot stroške pritožbenega postopka, kar je primerno zapletenosti pritožbenega postopka.

Na pritožbene navedbe A. Š. pa pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj niso relevantne za rešitev te kazenske zadeve.