Jedro

Glede pisnih izjav prič se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožnikoma, da naj bi bile te brez veljave zgolj zato, ker niso priložene fotokopije osebnih izkaznic, kot zahteva peti odstavek 236.a člena ZPP. Kopija osebne izkaznice služi zgolj potrditvi identitete priče, ki je dala pisno izjavo (ad probationem), ni pa pogoj za veljavnost pisne izjave priče (ad valorem). Da bi katera od spornih izjav ne izvirala od priče, ki je pod njo podpisana, pritožba konkretizirano ne trdi. Poleg tega je sodišče prve stopnje priče, ki so poprej dale pisne izjave, tudi zaslišalo.

Okoliščine bi utegnile kazati, da med zapustnikom in tožnico ni bilo intimne, čustvene povezanosti in medsebojne navezanosti, ki je potrebna za obstoj zunajzakonske skupnosti. Zato bi moralo sodišče prve stopnje soočiti svoje razloge o tem, da B. B. ni bila »zapustnikova ljubezen«, temveč le dobra prijateljica, z npr. izpovedbami brata ter bivše žene, ki so vlogo B. B. prikazovali drugače. Navezanost na bivšo ženo pomeni, da po naravi stvari (ker poligamije slovenski pravni red ne priznava) ne more biti navezanosti na partnerko, ali pa, da navezanost ne dosega stopnje, ki je potrebna za obstoj zunajzakonske skupnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

_Dejanski okvir spora in odločitev sodišča prve stopnje:_

1. Toženca sta otroka pok. A. A., umrlega ... 7. 2018, in njegova zakonita dediča. Tožnica zatrjuje, da je bila zunajzakonska partnerka A. A. in da je zato tudi ona zakonita dedinja, čemur pa sta toženca v zapuščinskem postopku oporekala z navedbo, da niso bili izpolnjeni pogoji za obstoj zunajzakonske skupnosti.

2. Tožnica je bila napotena na pravdo in po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo.

_Pritožbeni postopek:_

3. Zoper sodbo se pritožujeta toženi stranki in med drugim navajata, da med pokojnim A. A. in tožnico ni obstajala zveza, ki bi imela kakovosti in lastnosti zunajzakonske skupnosti. Imela sta seksualno zvezo, zapustnik se je odločil, da bo imel seksualne stike s čim večjim številom žensk, od leta 2012 pa vse do svoje smrti je bil zaljubljen v medicinsko sestro B. B., sicer poročeno mati, kar so potrdile priče C. C., D. D. in E. E. Ne držijo trditve tožeče stranke, da se je zdravstveno stanje A. A. med življenjem s tožnico izboljšalo, saj se mu je stanje vidno slabšalo. Sodišče je v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da sta tožnica in zapustnik skupaj bivala na naslovu I. od konca julija 2017 pa vse do njegove smrti, kar pa ni res. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da če zapustnik ne bi umrl, bi tožnica in zapustnik živela skupaj še dlje, je zgolj ugibanje. Da zapustnik ni imel življenjske skupnosti s tožnico, je izpovedala tudi C. C., bivša žena zapustnika. E. E., zapustnikov sosed na J., je izpovedal, da je zapustnik tudi v zadnjem letu pred smrtjo živel doma na J. Zapustnik in tožnica nista imela ekonomske skupnosti, tega ni potrdila niti ena zaslišana priča, niti ne potrjujejo listinski dokazi. Med tožnico in zapustnikom ni bilo čustvene povezanosti, kar še posebej velja za zapustnika, ki si je želel svobodnega in neobremenjujočega življenja, kar so potrdili oba toženca, priča C. C., D. D. in E. E. B. B. je zapustnik plačal izdelavo tetovaž, kar je povedal svoji bivši ženi C. C., pred katero se je hvalil, da »F. F. (možu B. B.) daš malo šnopsa pa pir, midva z B. B. pa delava kar hočeva ...« Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku,1 nepopolno je ugotovilo dejansko stanje. Sodišče se sklicuje na pisne izjave prič tožnice, ki pa nimajo zakonsko zahtevanih prilog – fotokopij osebnih izkaznic, ki bi potrdile identiteto oseb, ki so izjave pisale.

4. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je moralo razrešiti predhodno vprašanje, ali je med tožnico in pok. A. A. obstajala zunajzakonska skupnost v smislu določil 4. člena Družinskega zakonika2 in 4.a člena Zakona o dedovanju.3 Rešitev tega vprašanja je bila srž zadeve in predmet celotnega obsežnega dokaznega postopka (poleg različnih listin je sodišče zaslišalo vse tri stranke in 10 prič), te ugotovitve pa izpodbija praktično celotna pritožba.

_Glede procesnih kršitev:_

7. Pritožba uveljavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost). Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče glede odločilnih dejstev v sodbi napačno povzame vsebino listine, zapisnika ali prepisa. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora pritožnik, ki jo uveljavlja, konkretizirano navesti, vsebino katere listine je sodišče prve stopnje napačno povzelo, v čem je napaka in tudi, zakaj je vsebina te listine odločilno dejstvo. Pritožba zgoraj povzetim standardom obrazložene graje ne zadosti, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana kršitev ni podana.

8. Glede pisnih izjav prič se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožnikoma, da naj bi bile te brez veljave zgolj zato, ker niso priložene fotokopije osebnih izkaznic, kot zahteva peti odstavek 236.a člena ZPP. Kopija osebne izkaznice služi zgolj potrditvi identitete priče, ki je dala pisno izjavo _(ad probationem),_ ni pa pogoj za veljavnost pisne izjave priče _(ad valorem)._ Da bi katera od spornih izjav ne izvirala od priče, ki je pod njo podpisana, pritožba konkretizirano ne trdi. Poleg tega je sodišče prve stopnje priče, ki so poprej dale pisne izjave, tudi zaslišalo.

_Glede ugotovljenega dejanskega stanja:_

9. Sodišče prve stopnje je bilo soočeno z zahtevno nalogo – oceniti in ovrednotiti nasprotujoče si trditve dveh pravdnih strank, različne indične dokaze in izpovedbe številnih prič (samo prepisi zvočnih posnetkov zaslišanj obsegajo več kot sto strani). Obrazložitev sodišča prve stopnje je racionalna in sodba ne predolga, kar pritožbeno sodišče pozdravlja. Ob branju sodbe se ne vzbudi noben dvom v zaključek, da je med tožnico in pok. A. A. obstajala zunajzakonska skupnost. Sodnik prve stopnje je _iudex facti,_ ki neposredno ocenjuje dokaze, zato je načeloma najbolj poklican presojati, katerim izpovedbam pokloniti vero in katerim ne. Vendar zahteva po objektivni preverljivosti sodne odločbe nalaga sodišču, da v primeru, ko si posamezni dokazi nasprotujejo, dokazno oceno obrazloži tako, da vključuje tudi vrednotenje in umestitev v kontekst tistih dokazov, ki govorijo zoper dejstva, ki jih sodišče šteje za dokazana.

10. Ker je zunajzakonska skupnost neformalna zveza, njenega obstoja ni možno dokazovati z uradnimi listinami. Eden od (domnevnih) partnerjev je pokojni, druga je očitno zainteresirana za izid pravde, zato si mora v tovrstnih pravdah sodišče pomagati pretežno ali izključno z indičnim sklepanjem. Indicev in dokazov za in proti obstoju zunajzakonske skupnosti sta obe strani ponudili veliko. Zato je treba, da je zadoščeno standardom analitično-sintetične dokazne ocene iz 8. člena ZPP, vse nasprotujoče si indice soočiti, pretehtati in obrazložiti, katerim je sodišče pripisalo večjo težo in (predvsem) zakaj.

11. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da so deloma utemeljene pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni zadostno opredelilo do nekaterih trditev in dokazov, s katerimi sta toženca izpodbijala obstoj zunajzakonske skupnosti oziroma skušala prikazati zvezo tožnice in zapustnika kot neformalno, pretežno seksualno zvezo, ki nima bistvenih značilnosti zakonske zveze in je zato ni mogoče šteti kot zunajzakonsko skupnost. 12. Elementa čustvene povezanosti in naklonjenosti je sodišče prve stopnje oprlo na izpovedbo B. B. (ki je povedala, da ji je zapustnik pred smrtjo povedal, da v tožnici vidi prihodnost in olajšanje; 16. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) ter izpovedb več prič, da je zapustnik tožnico jemal kot resno partnerko (14. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

13. Vendar bi moralo te ugotovitve soočiti tudi z navedbami tožencev in izpovedbami drugih prič, ki so zapustnikovo razmerje s tožnico in siceršnje zapustnikove navade v odnosih z ženskami prikazovali v nekoliko drugačni luči. Tako se sodišče prve stopnje ni v zadostni meri opredelilo do trditev tožencev, da med tožnico in zapustnikom ni bilo čustvene povezanosti, ker si je zapustnik želel svobodnega in neobremenjujočega življenja. V zvezi s tem je zapustnikov brat G. G. zaslišan kot priča izpovedal, da je zapustnik imel več cestnoprometnih prekrškov in da naj bi razlagal, da ima prijateljico, ki je policistka in bo vse te zadeve rešila in da mora pač z njo majčkeno potrpeti, in da se je zapustnik bratu hvalil, da ima veliko dela in veliko kontaktov z ženskami. Tudi D. D. je izpovedal, da mu je zapustnik povedal, da je tožnica »policajka« in je želel z njo »profitirati« tako, da mu bo pomagala »reševati« kakšne prometne nesreče; zapustnik naj bi4 priči tudi rekel, da bo pri »policajki« obnavljal hišo, da jo je spoznal preko družabnega omrežja in naj bi tudi priči (D. D.) pričel »ponujati ženske,« rekel naj bi mu tudi, da mu lahko priskrbi pripomočke pri seksualnem življenju, sicer pa naj bi neprestano omenjal B. (B. B.), ki naj bi bila njegova ljubezen. B. B. naj bi zapustnik plačal izdelavo tetovaž in naj bi se hvalil, da F. F. (možu B. B.) »daš pir pa šnops,« on pa ima potem z B. B. [čas] zase; o tem je izpovedovala druga toženka, pa tudi C. C., ki je izpovedala tudi druge stvari o domnevnem razmerju pokojnika z B. B. 14. Te okoliščine, če so resnične, bi utegnile kazati, da med zapustnikom in tožnico ni bilo intimne, čustvene povezanosti in medsebojne navezanosti, ki je potrebna za obstoj zunajzakonske skupnosti. Zato bi moralo sodišče prve stopnje soočiti svoje razloge o tem, da B. B. ni bila »zapustnikova ljubezen,« temveč le dobra prijateljica (16. in 17. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) z npr. izpovedbami brata ter bivše žene, ki so vlogo B. B. prikazovali drugače. 15. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do ekonomskega vidika tožničine zveze z zapustnikom, ko je ugotovilo, da je tožnica za zapustnika opravila različna plačila, npr. prispevke za zapustnikov s. p. in preživnino za hčer (toženko), hkrati pa naj bi tudi skupaj vlagala v hišo na I. in vikend na Štajerskem (15., 17. in 18. točka izpodbijane sodbe); zapustnik naj bi tožnici tudi pomagal pri prenovi hiše v I., kar je sodišče prve stopnje ugotovilo s pomočjo izpovedb B. B. in H. H. Vendar pa se pri tem ni opredelilo do trditev tožencev (drugi pripravljalni spis, list. št. 52-53), da je zapustnik tožnici za obnovo hiše v I. računal in tudi dobil plačano 4.500 EUR in da naj bi zaračunal tudi sanacijo tuš kabine tožničini hčerki K. K., kar je razvidno iz s strani tožnice predloženega izpisa prometa na njenem računu »transakcije v obdobju od 1. 3. 2017 do 8. 8. 2018« (priloga A11), kjer je med drugim pod zap. št. 514 navedeno, da je tožnica 20. 4. 2017 A. A. kot samostojnemu podjetniku plačala 4.500 EUR.5 Med zakonci (in zunajzakonskimi partnerji) ni običajno, da dela na hiši, v kateri naj bi par želel preživeti preostanek življenja (kot je ugotovilo sodišče prve stopnje), eden drugemu zaračunajo in plačajo. Zato bi moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, ali tako zatrjevana plačila (in v zvezi s tem predložene listine) šteje za dokazana in če da, kakšen pomen ima to dejstvo na presojo obstoja ekonomske skupnosti, ki je v bistvenih značilnostih enaka ekonomski skupnosti zakoncev.

16. Sodišče je v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da sta tožnica in zapustnik skupaj bivala na naslovu I. od konca julija 2017 pa vse do zapustnikove smrti, skupaj naj bi bivala vsaj eno leto. Zapustnikovo pogosto pojavljanje na J. je sodišče prve stopnje obrazložilo s tem, da je zapustnik tam v okolici opravljal obrtniška dela in da je v hiši na J. imel shranjeno orodje in material. Ta zaključek je tudi po presoji pritožbenega sodišča logično sprejemljiv.

17. Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja, da je tožničina hči K. K., ki naj bi bila v tedenskem stiku s tožnico, izpovedala, da se je zapustnik preselil v I. konec leta 2017. Zapustnik je (nesporno) 20. 6. 2018 odšel v bolnišnico, kjer je ... 7. 2018 tudi umrl. D. D. je izpovedal, da je zapustnika vse do smrti zelo pogosto videval v hiši na J. ob različnih urah, tudi zjutraj in okoli 21.30 ure zvečer, pri čemer sta bila zapustnik in B. prijatelja še iz otroštva in sta stalne stike obdržala vse do smrti. Tudi priča E. E., zapustnikov sosed na J., je izpovedal, da je zapustnik tudi v zadnjem letu pred smrtjo živel doma na J. in da ga je videl, da je pral perilo doma v garaži (na J.).

18. Pritožba zatrjuje, da je C. C., bivša žena zapustnika, izpovedala, da je zapustniku prala na J. in da je tam pral sam, prav tako mu je tudi kuhala, in da je priča B. B. izpovedala, da je zapustnik svoje umazane delovne obleke pral sam, kar naj bi potrjevalo, da zapustnik ni imel življenjske skupnosti s tožnico. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da so razlogi sodišča prve stopnje o zapustnikovih vzrokih za bivanje na J. (delo) sprejemljivi, vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi s tem oceniti tudi dokaze, ki govorijo proti tej tezi in so bili izpostavljeni zgoraj (pričevanja K. K., D. D. in E. E.). Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je bil zapustnik kljub razvezi še vedno navezan na bivšo ženo in hišo; te razloge bi bilo treba v sodbi podrobneje obrazložiti, saj lahko6 navezanost na bivšo ženo pomeni, da po naravi stvari (ker poligamije slovenski pravni red ne priznava) ne more biti navezanosti na partnerko, ali pa, da navezanost ne dosega stopnje, ki je potrebna za obstoj zunajzakonske skupnosti.

19. V zvezi s tem pritožba izpostavlja izpovedbo C. C., da je še po razvezi zapustniku kuhala, prala in sicer opravljala druga dela, ki so sicer (če se sprejme patriarhalna delitev vlog med spoloma) običajna za ženo ali zunajzakonsko partnerko, ne pa za bivšo ženo. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpovedba C. C. ni tako enoznačna; iz zapisnika (list. št. 144-145) se nakazuje, da je »včasih sam zalaufal [pralni] stroj, včasih pa jaz [C. C.],« kar ni istovetno z »žena je prala možu.« Tudi glede kuhanja izpovedba imenovane priče (prav tam) bolj kaže na to, da si je zapustnik s hrano iz hladilnika bivše žene postregel tudi mimo njene volje in vednosti. Vsekakor bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku (pisanju sodbe) tudi te indice podrobneje ovrednotiti v luči tega, ali izkazujejo obstoj (nekakšne, in kakšne) ekonomske skupnosti zapustnika z bivšo ženo in ali tako (morebiti le utilitarno) sobivanje izključuje obstoj zunajzakonske skupnosti z drugo osebo.

20. V zvezi z ekonomsko skupnostjo se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožencev v prvem pripravljalnem spisu (list. št. 38 zadaj) in izpovedbe C. C., da je slednja vse do zapustnikove smrti imela aktivno bančno kartico za zapustnikov osebni Premium račun; okoliščina, da ima kartico in s tem dostop do osebnega računa bivša žena, je nenavadna in bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti, kakšen pomen ima to dejstvo za obstoj ekonomske skupnosti (v vseh bistvenih elementih enakovredne zakonski zvezi z drugo osebo).

21. Pritožba še navaja, da dejstvo, da tožnica in zapustnik nista bila ekonomsko povezana, dokazuje tudi to, da je tožnica oktobra 2017 in novembra 2017 plačala obroka za hipoteko za zapustnikovo nepremičnino na Štajerskem, istočasno pa je za ta dva meseca hipotečna obroka plačal tudi zapustnik, tako da sta bila za ta dva meseca plačana za vsak mesec po dva obroka, tožnica pa ni znala pojasniti, zakaj je izvedla ta plačila, saj je imel tožnik vse obroke hipoteke redno plačane s pomočjo trajnika. V zvezi s temi navedbami pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za nedovoljene pritožbene novote (337. člen ZPP), poleg tega so tudi v nasprotju z navedbami tožencev v drugi pripravljalni vlogi (list. št. 52), da tožnica za zapustnika ni plačala niti enega obroka hipotekarnega kredita.

22. Pritožba navaja, da tožnica pri zapustniku ni zaznala uživanja alkohola, medtem ko so o zapustnikovem pretiranem uživanju alkohola izpovedali J. J., D. D. in E. E., o tem pa priča tudi dejstvo, da je zapustnik že v letu 2012 zbolel za cirozo jeter. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica vedela za zapustnikov alkoholizem in cirozo (izpovedba na list. št. 80), vendar naj bi v času, ko je z njo (domnevno) bival, ne pil alkohola. Pritožba dejstvo, da naj bi zapustnik tudi v času pred smrtjo pretirano užival alkohol, jemlje kot dokazano, čeprav je tak zaključek zaenkrat preuranjen. Vendar naj se sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju opredeli tudi do te okoliščine; če bi se res izkazalo, da je tudi v zadnjih letih zapustnik pretirano užival alkoholne pijače, pa tožnica tega ni zaznala, bi to utegnilo pomeniti, da z njim ni imela tako tesnih stikov, kot zatrjuje (ni pa moč izključiti tudi drugih razlag).

23. Ugotovitve o tem, da naj bi zapustnik in tožnica medsebojno obnavljala hiši na I. in na Štajerskem, bi sodišče prve stopnje moralo soočiti in oceniti skupaj z drugimi izvedenimi dokazi (8. točka ZPP), konkretno na primer pritožbeno izpostavljenimi izpovedbami K. K., da je le malo priskočil na pomoč pri obnovi hiše tožnice, pa tudi B. B., da naj bi na zapustnikovem vikendu na Štajerskem različna dela opravljala ona (B. B.) in njen mož.

24. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje deloma nepopolno ugotovilo dejansko stanje in da so deloma umanjkali razlogi o odločilnih dejstvih (indici, ki izpodbijajo tezo tožnice). Ker je sodišče prve stopnje izvedlo obsežen dokazni postopek, ki bi ga moralo sodišče druge stopnje, če bi hotelo samo sanirati kršitev, zaradi zagotovitve neposrednosti v celoti ponoviti, medtem ko sodišču prve stopnje tega ne bo treba (treba bo le napisati novo sodbo), se je na podlagi 354. člena ZPP odločilo za razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno obravnavo, kar bo časovno krajše in stroškovno manj obremenjujoče, kot če bi pritožbeno sodišče moralo ponoviti celoten dokazni postopek.

25. Napotki za nadaljnje delo sodišča prve stopnje so razvidni iz obrazložitve; predvsem bo treba dopolniti obrazložitev tudi z ovrednotenjem trditev in dokazov, s katerimi sta toženca skušala dokazati, da zveza tožnice in zapustnika ni zadostila kriterijem za obstoj zunajzakonske skupnosti.

26. Odločitev o pritožbenih stroških je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 3 Uradni list SRS, št. 15/1976 in nadaljnji, v nadaljevanju ZD. 4 Pritožbeno sodišče je vse te izpovedbe povzelo v pogojniku, kajti gre za izpovedbo o tem, kaj je domnevno neka oseba (sedaj že pokojna) povedala drugi osebi (angl. »hear-say evidence«). 5 Pritožba neresnično zatrjuje, da naj bi bilo navedeno, da je to plačilo »za adaptacijo stanovanja z materialom na naslovu I.«; iz citirane listine tak namen plačila oz. nakazila ni razviden. Plačilo je razvidno tudi na poslovnem računu zapustnika (priloga B43), na drugi strani te listine pa je račun za adaptacijo stanovanja. 6 Seveda je možno, da je nekdo (čustveno, prijateljsko) še vedno močno navezan na bivšega zakonca, pa kljub temu živi z drugo osebo v zunajzakonski skupnosti, ki izpolnjuje vse zakonske kriterije. V zvezi z vsebino in intenzivnostjo te zapustnikove navezanosti bo potrebno razloge dopolniti. V zvezi s to (domnevno) navezanostjo na bivšo ženo naj sodišče prve stopnje ustrezno dokazno oceni tudi izpovedbo tožnice (list. št. 71), da naj bi ji zapustnik rekel, da z bivšo ženo nima nič, da se ne ujemata in da se prepirata (kar se ne sklada z ugotovitvami o navezanosti).