Jedro

V primeru, ko denarna obveznost (terjatev) ni opredeljena kot solidarna, gre za deljivo obveznost (terjatev). Vsak sodolžnik dolguje (zgolj) svoj del obveznosti in vsak soupnik lahko uveljavlja (zgolj) svoj del terjatve, pri čemer zakon določa domnevo o delitvi obveznosti oziroma terjatve na enake dele.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica zahteva povračilo premoženjske škode v znesku 5.257,89 EUR in nepremoženjske škode v znesku 4.590,22 EUR, ki sta ji nastali v prometni nesreči 7. 5. 2001. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa pritožbo tožnice in potrdilo izpodbijano sodbo.

2. Zoper to sodbo je tožnica vložila revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter predlaga, da Vrhovno sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje.

3. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti revizije, določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.(1)

6. Tožnica v reviziji izpodbija tako odločitev o odškodnini za nepremoženjsko škodo kot tudi odločitev o odškodnini za premoženjsko škodo. Nepremoženjska in premoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago, in to tudi takrat, ko se uveljavljata z eno tožbo. Poleg tega tožnica povračilo obeh škod zahteva od dveh tožencev, pri čemer ne uveljavlja njune solidarnosti;(2) prav tako ta ne izhaja iz izreka pravnomočne sodbe.

V takšnem primeru, ko denarna obveznost (terjatev) ni opredeljena kot solidarna (na upniški in/ali dolžniški strani), gre za deljivo obveznost (terjatev).(3) Vsak sodolžnik dolguje (zgolj) svoj del obveznosti in vsak soupnik lahko uveljavlja (zgolj) svoj del terjatve, pri čemer zakon določa domnevo o delitvi obveznosti oziroma terjatve na enake dele (drugi in tretji odstavek 412. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR). Obstaja torej toliko pravnih razmerij, kolikor je subjektov na eni ali drugi strani; v konkretnem primeru je zato treba šteti, da je glede presoje (ne)dovoljenosti revizije toliko relevantnih zahtevkov, kot je tožencev.

7. Vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je ob upoštevanju navedenih kriterijev glede plačila odškodnine za premoženjsko škodo polovica zahtevanega zneska iz tega naslova, to je 2.628,95 EUR, vrednost izpodbijanega dela glede plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo pa polovica uveljavljanega zadoščenja, to je 2.295,11 EUR.

Nobeden od teh zneskov ne presega revizijskega praga, zato revizija tožnice ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo, kar implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP) .

Op. št. (1): Dodati velja, da se pri tem kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).

Op. št. (2): Glej tožbeni zahtevek ‫– listovna št. 3. Op. št. (3): Solidarnost upnikov in solidarnost dolžnikov se ne domnevata, temveč morata biti izrecno opredeljeni v izreku sodbe; primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 230/2005 z dne 20. 4. 2006 in II Ips 540/2008 z dne 26. 2. 2009.