Jedro

Siljenje otrok v nenadzorovane stike z očetom bi otrokom škodilo, predlagatelj pa na drugačen način ureditve stikov (ki bi bil za otroke objektivno varen in bi jim tudi omogočil občutek varnosti; očetu pa, seveda ob njegovem hotenju, dal možnost postopnega navajanja na empatično skrb za otroke) ne pristaja, v trenutni situaciji ni možnosti za drugačno odločitev o stikih, kot da se ti ukinejo.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se sklepa v izpodbijanih delih potrdita.

Udeleženca sama krijeta pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom z 20. maja 2015 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za začasno odredbo, po katerem naj bi stiki med njim in njegovimi štirimi otroki A. A., B. B., C. C. in D. D. potekali vsak petek.

2. Stike je začasno (do pravnomočne odločitve v tej zadevi) uredilo tako, da bi potekali vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15. do 17. ure v prostorih in pod nadzorom strokovnega delavca pristojnega centra za socialno delo (CSD).

3. S sklepom s 1. februarja 2016 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev ugovor zoper izdano začasno odredbo (o stikih pod nadzorom strokovnega delavca pristojnega CSD).

4. Poleg tega je sodišče prve stopnje odločilo, da se stiki med predlagateljem in mladoletno A. A., B. B. ter C. C. ukinejo, stiki med predlagateljem in D. D. pa potekajo vsak petek, tako da ga oče prevzame v vrtcu ob 15. uri in ga isti dan ob 19. uri pripelje na avtobusno postajo v ..., kjer dečka prevzame mati.

5. Predlagatelj je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava vložil pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, o zavrnitvi ugovora zoper izdano začasno odredbo ter zoper sklep o ukinitvi in določitvi stikov. V vseh pritožbah se najprej sklicuje na določbe 54. in 56. člena Ustave RS ter 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Izhaja iz stališča, da so stiki z otroki (in obratno) njegova pravica, ki je ni dolžan dokazovati.

Izpostavlja, da do otrok nikdar ni bil nasilen, da mati neresnično prikazuje njegova ravnanja, s čimer negativno vpliva na otroke in jih odtujuje od očeta.

Stike je bil zmeraj sposoben izvrševati sam, zato stikov pred CSD ne potrebuje. Tak ukrepe je nesorazmeren. Z določitvijo stikov na CSD mu je bila odvzeta pravica do neposrednega sproščenega osebnega stika z otroki. Stikov pred CSD, kot jih je uredilo sodišče prve stopnje z začasno odredbo, predlagatelj ni hotel izvajati, ker bi ga postavili v luč nesposobnega očeta.

Predlagatelj se ne strinja z ugotovitvami izvedenca. Iz mnenja izhaja očitna nenaklonjenost predlagatelju. Nerazumljivo je, zakaj naj bi bil predlagatelj sposoben izvajati stike z D. D., ne pa z ostalimi otroki, ki so podobne starosti. Izvedenčevi odgovori so bili neprepričljivi. Pritožnik je prepričan, da ga imajo otroci radi in da so se v njegovi družbi vedno počutili varno in sproščeno. Reakcije otrok v odnosu do predlagatelja, ki jih je opazil in izpostavil izvedenec, niso posledica pristnega čutenja otrok, ampak posledica trajnejšega vpliva nasprotne udeleženke nanje.

Izvedenec je bil pristranski, sodišče bi moralo postaviti drugega izvedenca klinične psihologije, pa temu predlogu neutemeljeno ni sledilo.

Pritožnik še izpostavlja, da obseg stikov z D. D. ni zadosten.

6. Nasprotna udeleženka je na pritožbe odgovorila in predlagala njihovo zavrnitev.

7. Pritožbe niso utemeljene.

8. Kot je bilo pojasnjeno, sodišče obravnava tri pritožbe pritožnika zoper različne odločitve sodišča prve stopnje, ki pa so vsebinsko povezane, zaradi česar je na mestu sočasno obravnavanje vseh pritožbenih razlogov.

9. Višje sodišče najprej odgovarja na pritožbeni očitek, ki se nanaša na izvedbo dokaza z izvedencem klinične psihologije. Ta je svoje mnenje podal pisno, nato pa še ustno na naroku 1. 2. 2016. Predlagatelj tedaj ni imel več nobenih pripomb na mnenje. Vsebinskih in konkretnih pripomb pravzaprav tudi v pritožbi nima. Z mnenjem se preprosto ne strinja oziroma ga ne sprejema z vztrajanjem pri svojih stališčih, s čimer ne uspe vzbuditi nikakršnega dvoma v njegovo pravilnost. Pritožnikovo nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca ni razlog za ponavljanje dokazovanja z drugim izvedencem, še posebej zato, ker je izvedba takšnega dokaza za otroke(1) obremenjujoča. Po drugi strani pritožnik ocenjuje izvedenca kot pristranskega(2), kar je praviloma razlog za izločitev izvedenca, ki pa je pritožnik ni niti predlagal. Kateri so razlogi, zaradi katerih naj bi bil izvedenec pristranski, pritožnik sploh ne pojasni. Pristranskost in nenaklonjenost vidi v tem, da je izvedenec podal ugotovitve o njegovem duševnem stanju in osebnostnih lastnostih, ki jih sam ne sprejema. To prav v ničemer ne kaže na izvedenčevo pristranskost. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki ni zahtevalo mnenja drugega izvedenca, je bilo torej pravilno (3. odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

10. Pritožnik materialnopravna izhodišča, ki urejajo stike med starši in otroki, naniza pravilno, a to je v zadostni meri storilo (in določbe pravilno uporabilo) že sodišče prve stopnje. Res je, da ima v skladu s prvim odstavkom 106. člena ZZZDR otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom. A za vsako pravico velja, da je omejena s pravicami drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave). Pri roditeljski pravici pa je ta zamejenost podana že znotraj nje same. Roditeljska pravica namreč ni klasična pravica, ampak dolžnostno upravičenje. Interesi otroka in roditelja so v njej neločljivo združeni in če so v nasprotju, je treba med njimi vzpostaviti ustrezno ravnovesje.(3) Tako se lahko pravica do stikov odvzame ali omeji, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi (peti odstavek 106. člena ZZZDR). Stiki niso v korist otrok, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža telesni ali duševni razvoj otrok.

11. Sodišče prve stopnje je vprašanje koristi vseh štirih mladoletnih otrok presojalo ne le s pomočjo izvedenca klinične psihologije, ampak tudi na podlagi mnenj Centra za socialno delo ... (ki je tudi strokovni pomočnik sodišča v tovrstnih postopkih). Ugotovitve obeh so skladne. Iz njih je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ima predlagatelj precejšnje težave z duševnim zdravjem, zaradi česar je impulziven (otroke spravlja v strah z grožnjami, da bo kaj naredil sebi ali nasprotni udeleženki ...), čustveno manj zrel in labilen, svojskega vedenja, manj predvidljiv ter manj zanesljiv; da za otroke nikdar ni skrbel(4) in zanje ne zmore samostojno poskrbeti(5); da je preveč egocentričen in osebnostno prešibak, da bi sploh zmogel prepoznati potrebe otrok in jih nato še postaviti pred svoje potrebe. Vse te značilnosti so takšne, da izvrševanje roditeljske pravice in seveda tudi izvrševanje stikov močno otežujejo. To velja tako za predlagatelja samega, še posebej pa za otroke, ki stike besedno ali pa nebesedno odklanjajo, saj jih povsem očitno obremenjujejo in spravljajo v stisko.

12. Izvedenec je zaznal stisko sedaj sedemletnega C. C., ki se je od očeta umikal(6); za sedaj skoraj desetletno B. B. je ugotovil, da je osebnostno prešibka in premalo trdna, da bi zmogla sama preživeti pri očetu (na stik bi šla le, če bi šla tudi starejša sestrica A. A.); petnajstletna A. A. pa je bila odkrito jezna, da je o stikih z očetom sploh morala govoriti in vsak stik z očetom kategorično zavrača. V kazenskem postopku je (po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje) povedala, da se očeta boji(7),(8).

13. Seveda vsako otrokovo odklanjanje stikov ne more biti razlog za to, da se stiki ukinejo. A v tej zadevi gre za drugačno, resnejšo situacijo. Kot je bilo opisano v prejšnjem odstavku, A. A. svoje odklanjanje stikov nadvse tehtno utemelji. Sodišče prve stopnje je (poleg zgoraj že opisanih predlagateljevih težav z duševnim zdravjem) ugotovilo, da je bil dolga leta psihično, fizično in spolno nasilen do nasprotne udeleženke in da je do teh ravnanj popolnoma nekritičen, zanje pravzaprav krivi nasprotno udeleženko, na kar kaže tudi vsebina obravnavanih pritožb. Tudi če ni bilo direktnega nasilja do otrok(9), so (bili) posredno vpleteni v konflikte in ob njih prisotni(10). Za otroke pritožnik ni nikoli poskrbel (tej ugotovitvi niti ne nasprotuje) in očitno ne zmore poskrbeti, saj je, ko so bili otroci pri njem, zanje skrbela polnoletna sestra E. E. ali pa za mlajše kar A. A. Pomembno je tudi to, da pritožnik izvedencu ni znal niti povedati, kako si zamišlja potek stikov. Golo zavzemanje zanje s sklicevanjem na pravico do stikov brez vsake ideje, kaj bi tedaj počel, otrokom gotovo ne more biti v korist. 14. Da otrokom stiki z očetom predstavljajo travmo, torej nedvomno izhaja iz izvedenskega mnenja in iz poročil CSD, v primeru A. A. pa tudi in še posebej iz njenih lastnih izpovedi, v pristnost katerih višje sodišče ne dvomi. Pritožbeni očitki, da otroci tako čutijo zaradi vpliva matere, so neutemeljeni, kar je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Izvedenec je pojasnil, da mati na otroke ne poskuša vplivati. Ni pa si mogoče zatiskati oči pred tem, da je bila situacija v družini pred razhodom in po njem zelo težka, kar nedvomno vpliva na odnos otrok do očeta.

15. Ne glede na težave je stik otrok z roditeljem objektivno nedvomno pomemben, popolna ukinitev stikov pa je vselej skrajen ukrep, za katerega se sodišče odloči, ko koristi otrok ni mogoče zavarovati z milejšim ukrepom. Vendar ni mogoče mimo tega, kar je utemeljeno izpostavilo tudi sodišče prve stopnje (v 18. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) – predlagatelj stikov pod nadzorom oziroma ob pomoči CSD ni želel, udeležil se ni nobenega od šestih predvidenih stikov, tako da so ga otroci zaman čakali. Višje sodišče se strinja z oceno takšnega ravnanja v izpodbijanem sklepu. Ugotovitev izvedenca, da predlagatelj ne zmore prepoznati koristi otrok in jih postaviti pred svoje potrebe se je potrdila v tem samozadostnem ravnanju. Tudi v pritožbi zoper odločitev o ukinitvi stikov pritožnik svojega stališča do stikov pod nadzorom ni spremenil. 16. Ker je tudi višje sodišče prepričano, da bi siljenje A. A., B. B. in C. C. v nenadzorovane stike z očetom otrokom škodilo, predlagatelj pa na drugačen način ureditve stikov (ki bi bil za otroke objektivno varen in bi jim tudi omogočil občutek varnosti; očetu pa, seveda ob njegovem hotenju, dal možnost postopnega navajanja na empatično skrb za otroke) ne pristaja, v trenutni situaciji ni možnosti za drugačno odločitev o stikih, kot da se ti ukinejo.

17. Glede pritožnikovih stikov z najmlajšim otrokom D. D. višje sodišče opozarja, da je deček še zelo majhen in je odločitev o tem, da ima stike s predlagateljem, ob vseh ugotovitvah o predlagateljevem težkem psihičnem stanju ter pomanjkljivem uvidu vanj, lahko vprašljiva. Takšna je tudi prognoza D. D. stikov z očetom. Odločitev je takšna kot je, ker je izvedenec prepričljivo ugotovil, da stiki dečku ne škodijo. Prav zato je odločitev drugačna kot pri ostalih otrocih. Vsekakor bo moral CSD te stike oziroma njihov vpliv na dečka budno spremljati. Glede na zgoraj nanizane ugotovitve o predlagateljevih starševskih kapacitetah višje sodišče nima nobenega pomisleka v to, da so stiki, kakor jih je uredilo sodišče prve stopnje, najširši možen obseg D. D. stikov z očetom v tem trenutku.

18. Predlagateljeve pritožbe torej niso utemeljene, zato jih je višje sodišče zavrnilo in izpodbijane sklepe potrdilo (2. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

19. O pritožbenih stroških je višje sodišče odločilo na podlagi 35. člena ZNP.

Op. št. (1): Ki so že tako v stiski zaradi konfliktov med staršema.

Op. št. (2): Ker je predlagatelju “očitno nenaklonjen“, česar višje sodišče v mnenju ni zaznalo.

Op. št. (3): VSL sklep IV Cp 401/2014 z 12. 2. 2014. Op. št. (4): Ko je šla nasprotna udeleženka v porodnišnico sta po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje za mlajše otroke skrbeli starejši sestri F. F. in E. E., predlagatelj je celo zaprosil, če sta lahko zaradi skrbi za bratce in sestrice izmenično odsotni od pouka.

Op. št. (5): D. D. je deček z avtizmom, ki mora imeti stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje čuječe osebe (kar je sodišče ugotovilo na podlagi izpovedi strokovne delavke CSD), česar predlagatelj (glede na svoje težave) ne zmore.

Op. št. (6): Stiske pa zaradi razvojnih težav ne zmore ubesediti.

Op. št. (7): Konkretno in prizadeto je opisala predlagateljeva ravnanja, ki so jo prizadela in zaradi katerih tako čuti.

Op. št. (8): Za zdrav in uspešen osebnostni in čustveni razvoj otrok potrebuje varen odnos z odraslimi. Strah zaradi očetovega svojskega, agresivnega, nepredvidljivega vedenja otrokom škodi.

Op. št. (9): A. izpoved v kazenskem postopku sicer kaže drugače. Op. št. (10): Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (2. odstavek 4. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ZPND).