Jedro

Sodna presoja zakonitosti glede ocenjevanja primernosti kandidatov na podlagi profesionalnih kriterijev je zadržana in je treba toženi stranki prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na strokovne kriterije, vendar pa je sodišče dolžno paziti na pravilnost in zakonitost poteka postopka ocenjevanja.

Pri postopkovni izvedbi posebnega preizkusa strokovnosti je prišlo do nepravilnosti, ki terjajo odpravo izpodbijane odločbe. Tožena stranka bi morala po Komisiji o posebnem preizkusu strokovnosti kot neuspešno oceniti tožnikov pisni del posebnega preizkusa strokovnosti in posledično ugotoviti neopravljen izid tega preizkusa strokovnosti s strani vseh članov Komisije, a tega ni storila, posledično brez tega ne bi smela zavrniti vloge tožnika za imenovanje za sodnega izvedenca.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za pravosodje št. 705-989/2012 z dne 6. 8. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za pravosodje odločilo, da se zavrne vloga tožnika za imenovanje za sodnega izvedenca za strokovno področje računalništvo in informatika, podpodročji računalniška forenzika in forenzika računalništva v oblaku (1. točka izreka) ter da v postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka). Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 13. 1. 2017 toženi stranki predlagal imenovanje sebe za sodnega izvedenca za navedeno strokovno področje, tožena stranka pa ga je v skladu s petim odstavkom 87. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v zvezi z 52. členom Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju ZSICT) 15. 1. 2018 seznanila s terminom preizkusa strokovnosti v aprilu 2018. Predstojnica CIP je po prijavi tožnika na preizkus strokovnosti ugotovila, da tožnik izpolnjuje pogoje za imenovanje za sodnega izvedenca za navedeno strokovno področje ter mu dovolila pristop k posebnemu preizkusu strokovnosti, in sicer 5. 4. 2018 na pisni ter 12. 4. 2018 na ustni del preizkusa strokovnosti. Iz zapisnika Komisije o posebnem preizkusu strokovnosti (v nadaljevanju Komisija) z dne 12. 4. 2018 izhaja, da je bil kandidat neuspešen na pisnem delu preizkusa strokovnosti, zato celotnega preizkusa strokovnosti za sodnega izvedenca za navedeno strokovno področje ni uspešno opravil. Tožnik je bil nato z obvestilom z dne 17. 4. 2018 obveščen o neuspešnem izidu preizkusa strokovnosti ter o možnosti ponovnega pristopa k preizkusu strokovnosti po poteku 6 mesecev. Z obvestilom z dne 17. 5. 2018 je tožena stranka tožnika obvestila o terminu preizkusa strokovnosti za sodnega izvedenca za navedeno strokovno področje v aprilu 2019. Tožnik se na to obvestilo ni odzval in se ni prijavil k preizkusu strokovnosti niti ni zaprosil za podaljšanje roka za pristop k preizkusu. Zato je ministrica ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev za imenovanje za sodnega izvedenca, kot jih določa 87. člen SZ in izdala izpodbijano odločbo, v zvezi s 7. členom in drugim odstavkom 9. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik).

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Navaja, da so mu bile v postopku kršene ustavne pravice, izpostavlja načelo zakonitosti, kar izključuje samovoljo upravnih organov, nadalje je bilo kršeno načelo varstva pravic strank in javnih koristi. Izpostavlja, da 12. 4. 2018 Komisija ob pristopu tožnika k izpitu ni bila popolna, saj ni bila prisotna članica prof. dr. C. C., slednja tožnikovega pisnega izdelka tudi ni dokončno ocenila oziroma ni podala končne skupne ocene posebnega preizkusa strokovnosti, zato je sam preizkus obremenjen s procesno napako oz. slednji sploh še ni zaključen. Čeprav je tožnik imel ugovor zoper sestavo Komisije, to v zapisniku s tega dne ni evidentirano. Ker gre za preizkus strokovnosti, je po prepričanju tožnika mogoče njegov položaj primerjati z vsemi drugimi kandidati, ki pri Ministrstvu na podoben način pridobivajo licence oz. potrdila o strokovni usposobljenosti (npr. pravniški državni izpit (PDI), strokovni izpit za stečajnega upravitelja, itd.) in kjer je prav tako povsem jasno, da se lahko sestava Komisije spremeni zgolj tako, da se imenuje nadomestni član. V predmetni zadevi slednji ni bil imenovan. Odsotnost članice Komisije prof. dr. C. C. je toliko bolj pomembna, saj gre za edino članico, ki je bila sploh pravilno imenovana v predmetno Komisijo. Člani komisije morajo namreč imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot kandidat za sodnega izvedenca, tožnik pa ima doktorat znanosti. Navaja, da je tožena stranka ravnala napačno, ko je tožnikovo vlogo zavrnila, saj je slednji utemeljeno pričakoval, da bo imel možnost preizkus strokovnosti opravljati pred popolno Komisijo. Tožena stranka pa je v predmetnem upravnem postopku tožniku odvzela pravico do pravnega sredstva, saj vse do izdaje izpodbijane odločbe ni imel nobene pravne možnosti, da bi ugovarjal procesnim kršitvam v predmetnem postopku. Slednje ne predstavlja samo bistvene kršitve določb upravnega postopka, ampak gre za poseg v ustavno in konvencijsko zagotovljene pravice, tožnik uveljavlja kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Meni, da postopek posebnega preizkusa ni bil zaključen, saj končne odločitve o uspešnosti kandidata ni podpisala edina članica Komisije, ki izpolnjuje pogoje po petem odstavku 87. člena ZS, tožniku ni bilo pojasnjeno niti mu ni bila dana možnost, da sestavi Komisije na dan 12. 4. 2018 ugovarja, kakor tudi ne, da ugovarja oceni Komisije (pri tem pa je tožnik ustno ugovarjal sestavi Komisije, vendar zapisnikarica slednjega v zapisniku ni upoštevala) in vse do vročitve izpodbijane odločbe tožnik ni imel možnosti, da bi zoper postopkovne napake pri izvedbi strokovnega preizkusa vložil učinkovito pravno sredstvo. Predlaga, da se izpodbijana odločba kot nezakonita odpravi in se postopek vrne v novo odločanje. Priglaša tudi stroške postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe in predlagala, naj se tožba zavrne. Pojasnjuje, da tožnik ni uspešno opravil pisnega dela preizkusa strokovnosti in mu zato pristop k ustnemu delu izpita v skladu s petim odstavkom 30. člena Pravilnika 12. 4. 2018 ni bil omogočen. Zato so očitki tožnika o vodenju in beleženju poteka ustnega dela izpita neutemeljeni, saj ga tožnik sploh ni opravljal. Tožnik je bil tega dne s strani predsednika komisije le seznanjen z negativnim rezultatom pisnega dela preizkusa, kar je tudi zabeleženo v zapisniku. Potek in ocenjevanje preizkusa sta določena v 30. členu Pravilnika. V 31. členu Pravilnika je določeno, da izid preizkusa razglasi predsednik Komisije v navzočnosti članov Komisije, kandidata in zapisnikarja takoj po končanem celotnem preizkusu. Izid se zapiše v zapisnik. Pisni izdelek tožnika je bil posredovan v pregled članom Komisije, ki so ga ocenili. Dva od štirih članov Komisije, ki so bili imenovani izmed strokovnjakov na področju, za katerega je tožnik opravljal preizkus strokovnosti, red. prof. dr. C. C. in D. D., sta pregledala pisno nalogo tožnika in podala pisno obrazloženo negativno oceno, zato je komisija sklenila, da je pisni del preizkusa strokovnosti za sodnega izvedenca za strokovno področje računalništvo in informatika, podpodročje računalniška forenzika, ocenjen neuspešno. Ustni del preverjanja strokovnega znanja ne predstavlja popravnega izpita pisnega dela izpita, temveč mora biti primarno pisni del ocenjen uspešno, da lahko kandidat pristopi k ustnemu delu preizkusa. Dejstvo, da je bila ob razglasitvi rezultatov pisnega dela preizkusa odsotna ena od štirih članov izpitne komisije, tako nima nobenega vpliva na pravilno izvedbo določbe iz petega odstavka 30. člena Pravilnika. Člani komisije izpolnjujejo tudi vse zakonske pogoje glede predpisane strokovne izobrazbe. Če je imel tožnik pomisleke glede sestave komisije, je imel možnost, da zoper odločbo z dne 19. 2. 2018, s katero je bila seznanjen s sestavo izpitne komisije, v roku 30 dni od njene vročitve sproži upravni spor, česar pa ni storil. Preizkus strokovnosti se na podlagi 27. člena Pravilnika opravlja pred komisijo iz petega odstavka 87. člena ZS; konkretno komisijo so sestavljali predsednica, ki izpolnjuje zahtevane pogoje, štirje člani in zapisnikarica, za ustrezno sestavljeno komisijo pa bi zadostovalo, da bi poleg predsednice in zapisnikarice sodelovala še dva člana, zato je bila kljub odsotnosti ene članice ob razglasitvi rezultatov pisnega dela preizkusa strokovnosti sestava izpitne komisije glede števila njenih članov skladna z zahtevo 27. člena Pravilnika. Preizkusa strokovnosti za sodne izvedence ne moremo enačiti s PDI, izpitom za upravitelje v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter drugimi izpiti. Pri PDI je komisija za enega kandidata sestavljena iz članov, ki so imenovani vsak za posamezno področje izpita in je v primeru odsotnosti posameznega člana potrebno tega nadomestiti, v primeru preizkusov strokovnosti za sodne izvedence pa je potrebno nadomestiti le predsednika in zapisnikarja Komisije ter člana, če sta v Komisijo imenovana le dva člana, če pa je imenovanih članov več in kateri izmed njih ne more sodelovati v Komisiji, po mnenju tožene stranke takšno nadomeščanje ni potrebno. Zato ocenjuje, da je bil postopek posebnega preizkusa ustrezno zaključen kljub odsotnosti ene članice Komisije ob razglasitvi rezultatov pisnega dela in posledično njenega manjkajočega podpisa v zapisniku. Tudi odsotna članica je pisni izdelek tožnika pregledala, ocenila ter svojo oceno ustrezno pisno obrazložila in utemeljila razloge zanjo. Pisni del naloge ocenijo člani Komisije, ki so strokovnjaki za posamezno področje in podpodročje, za katero se opravlja preizkus strokovnosti, vendar pa oceno pisnega dela pred sprejetjem končne odločitve pregleda celotna Komisija, ki ji člani predstavijo svoje poročilo, bodisi v pisni ali ustni obliki. Pri tej presoji je mogoče, da bi kateri izmed članov posamezni primer ovrednotil nekoliko drugače, vendar pa je končna odločitev o oceni skupna. Tudi v primeru tožnika je komisija o podrobnostih iz popravka pisnega dela razpravljala, vendar pa je za odločitev komisije ključna celota oz. skupni vtis naloge, ta pa je bila po oceni komisije taka, da naloga ne dosega tiste stopnje suverenosti in brezhibnosti, ki se zahteva od sodnega izvedenca, če naj dobro opravlja svoje delo. Tožnik se v roku ni prijavil k opravljanju preizkusa strokovnosti v novem terminu niti vse do termina preizkusa strokovnosti ni zaprosil za podaljšanje roka za pristop k preizkusu strokovnosti, zato je tožena stranka izdala izpodbijani akt. 4. V pripravljalni vlogi z dne 23. 3. 2022 tožnik še navaja, da ni jasno, na kakšni podlagi je tožena stranka zaključila, da je ocena naloge po obeh ocenjevalcih negativna, saj to iz naloge ne izhaja. Če pa je bilo mišljeno, da je bila ta ocena sprejeta v času »seznanitve kandidata«, pa je ta navedba še toliko bolj netočna, saj prof. dr. C. C. pri »seznanitvi kandidata« sploh ni sodelovala. Vrednostno se opredeli do ocene D. D. Navaja, da na podlagi 34. člena Pravilnika Komisija oceni uspeh preizkusa s skupno oceno "JE OPRAVIL-A" ali "NI OPRAVIL-A". Glede na navedeno je jasno, da mora biti komisija ne samo popolna, ampak, da se tudi ocena naloge ugotovi zapisniško in ob udeležbi popolne Komisije. Tožnik zato vztraja pri navedbi, da Komisija ni bila popolna, da so bile kršene določbe citiranega Pravilnika in je že iz tega naslova podana procesna kršitev, ki narekuje odpravo izpodbijane odločbe. Opredeli se do strokovne izobrazbe članov Komisije. Navaja, da je bil s sestavo Komisije res seznanjen z vročitvijo odločbe, vendar se mu tedaj niso porajali dvomi o imenovanju komisije, to se je pojavilo šele po pisnem delu naloge. Opiše dvom v nepristranost in/ali strokovnost komisije - D. D., mag. E. E., F. F., dr. C. C. 5. V pripravljalni vlogi z dne 12. 4. 2022 tožena stranka še navaja, da so vsi tožnikovi očitki glede strokovne usposobljenosti in domnevne pristranskosti članov izpitne komisije prepozni. Dokazi, ki jih je tožnik predložil v zvezi s tem, izvirajo iz obdobja pred letom 2018 in je bil tožnik z njimi osebno seznanjen pred letom 2018 oz. so javno dostopni in bi se z njimi lahko seznanil že pred 20. 2. 2018, ko je prejel odločbo, s katero je bil obveščen o sestavi izpitne komisije. Edina listina, ki jo je predložil tožnik in je nastala po 20. 2. 2018, je Program kazenskopravne sodniške šole 2020, na kateri sta kot predavatelja vsak s svojim prispevkom (in ne skupnim, kot napačno navaja tožnik) sodelovala D. D. in F. F. Meni, da bi tožnik vse ugovore glede sestave izpitne komisije lahko uveljavljal v tožbi zoper odločbo z dne 19. 2. 2018. Ker zoper slednjo tožbe ni vložil, očitkov glede sestave izpitne komisije v tej tožbi ne more več uveljavljati. Ker tožnik preizkusa strokovnosti ob prvem pristopu ni opravil, na ponovni preizkus pa se ni prijavil, tožena stranka drugačne odločitve, kot da vlogo tožnika za imenovanje za sodnega izvedenca zavrne, skladno z veljavnimi predpisi ni mogla sprejeti. Vsi očitki glede izvedbe posebnega preizkusa strokovnosti, ki je zgolj eden od pogojev za imenovanje za sodnega izvedenca, po mnenju tožene stranke niso in ne morejo biti predmet tega upravnega spora in bi jih moral tožnik uveljavljati v drugem postopku.

6. V drugi pripravljalni vlogi z dne 4. 5. 2022 tožnik še navaja, da vse do udeležbe na ustnem delu izpita, ko je zaznal okoliščine in uveljavljal izločitvene razloge, ni imel razloga, da dvomi v nepristranost članov komisije, med katerimi bi moral vsaj D. D. sam predlagati svojo izločitev. Manjkajoča članica Komisije odločitve o oceni sploh ni podpisala, drugi člani komisije pa ocene o pisnem izdelku ni so podali, temveč so na podlagi ocene D. D. potrdili njegovo odločitev.

7. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo 18. 5. 2022, pri čemer je na naroku snemalo navedbe strank. Drugopis prepisa zvočnega posnetka zapisnika je bil obema strankama vročen 25. 5. 2022. Sodbo je sodišče, ob upoštevanju 5 dnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa,1 izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, tj. 31. 5. 2022. 8. Na naroku za glavno obravnavo je sodišče vpogledalo v in prebralo vse listine upravnega spisa zadeve ter v listinske priloge spisa sodišča A1 do A62 in A14 do A16 tožnika (tožena stranka listinskih dokazov ni predložila).

9. Druge dokazne predloge tožnika je sodišče zavrnilo.

10. Tožnik je namreč že v tožbi pojasnil, da je 12. 4. 2018 imel pripombe na sestavo Komisije, pa to v zapisniku ni evidentirano. Na poziv sodišča na naroku 18. 5. 2022, čemu natančno je tožnik navedenega dne ugovarjal glede sestave komisije, je tožnik izrecno pojasnil, da temu, da tega dne (12. 4. 2018) ni bilo prisotne članice Komisije prof. dr. C. C. Navedeno dejstvo, da je bila tega dne odsotna navedena članica Komisije, ko je bil tožnik seznanjen o izidu posebnega preizkusa strokovnosti, je med strankama nesporno, zato navedenemu dejstvu sodišče sledi skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izhaja pa to dejstvo tudi iz zapisnika Komisije z dne 12. 4. 2018, zato v zvezi s tem že sodišče kot nepotrebnega ni izvedlo zaslišanja tožnika ter prič – članov Komisije (H. H., prof. dr. C. C., D. D., mag. E. E., F. F., G. G.).

11. V upravnem postopku je torej tožnik izrecno navajal le navedeni ugovor odsotnosti navedene članice senata v zvezi s sestavo Komisije 12. 4. 2018, ni pa po pozivu na naroku pojasnil razlogov, zakaj brez svoje krivde ni uveljavljal v upravnem postopku ugovorov glede sestave komisije v zvezi z dokaznimi predlogi A7 do A13 (gre za ugovor nepristranskosti in nestrokovnosti članov Komisije), pri čemer je sam navedel v pripravljalnih vlogah, da se je šele po opravljanju pisnega dela preizkusa (tj. po 5. 4. 2018) seznanil z okoliščinami, ki so vzbujale dvom v nepristranskost in strokovnost Komisije (npr. da je bila že pisan naloga sestavljena nestrokovno)3 oz. da je te okoliščine zaznal šele na ustnem delu izpita4 (tj. 12. 4. 2018).5 Sodišče glede na navedeno, da se mu je torej že po 5. 4. 2018 oz. 12. 4. 2018 pojavil ta dvom, ki pa ga je uveljavljal šele v postopku upravnega spora zoper izpodbijano odločbo z dne 6. 8. 2019 (sodišče pripominja, da bi ta ugovor lahko podal (tudi pisno) vse do izdaje izpodbijanega akta in da zato ni potreboval „posebnega procesnega trenutka“, kot je navajal na naroku), ugotavlja, da so dejstva v zvezi z navedenim očitkom nepristranskosti in nestrokovnosti članov Komisije prepozna, zato jih sodišče ni smelo upoštevati. Enako pa velja tudi za v zvezi s tem predložene listinske dokaze A7, A8 in A10 do A136, ki jih sodišče zato tudi ni upoštevalo, oboje v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1.7 Sodišče pa kot nedopustnega tudi ni upoštevalo dokaza A9: program Kazenskopravne sodniške šole 2020, saj je ta dokaz nastal šele po izdaji izpodbijanega akta (glede na 52. člen ZUS-1 sodišče lahko upošteva nove dokaze med drugim le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta). Posledično v zvezi s temi prepoznimi dejstvi in dokazi oz. nedopustnim dokazom A9 sodišče tudi ni zaslišalo tožnika ter prič H. H., prof. dr. C. C., D. D., mag. E. E., F. F. in G. G. 12. Sodišče še pripominja, da je v konkretni zadevi pravnorelevantno ravno dejstvo, da 12. 4. 2018 ni bilo prisotne članice Komisije prof. dr. C. C. ob seznanitvi tožnika z izidom njegovega posebnega preizkusa strokovnosti, kot bo razvidno iz nadaljevanja te obrazložitve. Navedeno dejstvo med strankama ni sporno, kot že navedeno. Posledično pa v konkretni zadevi zato tudi ni relevantno, ali je tožnik podal ugovor na zapisnik 12. 4. 2018 glede njene odsotnosti, ki naj ga Komisija ne bi želela zapisati (ob dejstvu, ki nesporno izhaja iz zapisnika s tega dne, da je navedena članica Komisije odsotna), zato tudi v zvezi s tem kot nepotrebnega sodišče ni izvedlo zaslišanja tožnika in prič H. H., prof. dr. C. C., D. D., mag. E. E., F. F. in G. G. 13. Ker je v konkretni zadevi izpodbijan akt z dne 6. 8. 2019, tudi ni relevantno, kako je poskušal tožnik preveriti vodenje upravnega postopka po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in Zakona o varstvu osebnih podatkov, kakšno je bilo ravnanje tožene stranke ob tem ter s kakšno težavo naj bi tožnik prišel do zapisnikov in drugih listin iz zadevnega upravnega postopka (tožnik pa ne uveljavlja, da ne bi iz upravnega spisa v zvezi s konkretno zadevo, v katerega je sicer nesporno vpogledal pred vložitvijo zadevne tožbe8, pridobil vseh listin, ki jih je želel). Zato sodišče kot nepotrebnega v zvezi z navedenimi dejstvi tudi ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnika.

**K I. točki izreka:**

14. Tožba je utemeljena.

15. Med strankama ni sporno, da ob razglasitvi rezultata pisnega dela posebnega preizkusa strokovnosti ter razglasitvi izida preizkusa 12. 4. 2018 ni bilo prisotne članice Komisije prof. dr. C. C. Nadalje med strankama tudi ni sporno, da se tožnik po tem, ko je bil obveščen o neopravi pisnega dela posebnega preizkusa strokovnosti, v roku ni prijavil k opravljanju preizkusa strokovnosti v novem terminu (april 2019) niti vse do termina preizkusa strokovnosti ni zaprosil za podaljšanje roka za pristop k preizkusu strokovnosti, zato je tožena stranka izdala izpodbijani akt na podlagi četrtega odstavka 7. člena Pravilnika v zvezi s petim odstavkom 87. člena ZS9. 16. Tretji in četrti odstavek 7. člena Pravilnika, ki se uporablja v konkretni zadevi na podlagi 52. člena ZSICT, določata, da če kandidat iz neutemeljenih razlogov k opravljanju preizkusa ne pristopi v rokih, ki jih določi Center za izobraževanje v pravosodju, ali v rokih iz prvega10 oz. iz drugega odstavka11 35. člena tega Pravilnika, minister izda odločbo o zavrnitvi vloge za imenovanje. Neoprava pisnega dela posebnega preizkusa strokovnosti je torej med drugim tudi razlog, da minister ob nadaljnjem pogoju neprijave takega kandidata na ponovni termin preizkusa izda akt o zavrnjenju vloge kandidata za imenovanje za sodnega izvedenca za predlagano področje.

17. Vendar pa tožnik navaja, da so bile zaradi odsotnosti navedene članice Komisije pri posebnem preizkusu strokovnosti storjene bistvene procesne napake, zaradi česar sam preizkus sploh še ni zaključen, pri čemer pa vse do vročitve izpodbijane odločbe ni imel možnosti, da bi zoper postopkovne napake pri izvedbi strokovnega preizkusa vložil učinkovito pravno sredstvo. Tožena stranka pa meni, da vsi tožnikovi očitki glede izvedbe posebnega preizkusa strokovnosti niso in ne morejo biti predmet tega upravnega spora in bi jih moral tožnik uveljavljati v drugem postopku. Vendar pa je med strankama nesporno, da tožena stranka v zvezi z neopravo pisnega dela izpita in celotnega izida posebnega preizkusa strokovnosti tožnika ni izdala upravnega akta (do izpodbijanega akta, zoper katerega je tožnik lahko sprožil le zadevni upravni spor). Zato sodišče pritrjuje navedbi tožnika, da je šele z vložitvijo upravnega spora zoper izpodbijani akt lahko ugovarjal tudi zatrjevanim postopkovnim napakam pri izvajanju posebnega preizkusa strokovnosti (sam neopravljen pisni del tega preizkusa pa je eden od predpogojev, da do izdaje izpodbijanega akta sploh pride) in je zato v nadaljevanju presojalo, ali je do takšnih zatrjevanih postopkovnih napak pri izvedbi tega predhodnega preizkusa prišlo. Ker pa je tožnik vložil zadevno tožbo, v kateri takšne postopkovne kršitve tudi uveljavlja, sodišče zato tudi uvodoma pripominja, da ni utemeljen tožnikov ugovor, da mu je tožena stranka v zvezi s potekom samega posebnega preizkusa strokovnosti odvzela pravico do pravnega sredstva.

18. Tožena stranka torej zatrjuje, da tožnik pisnega dela tega preizkusa ni opravil uspešno. Navaja, da je sicer res bila ob seznanitvi tožnika z rezultatom pisnega dela odsotna članica Komisije dr. C. C. Vendar pa sta predhodno ta in D. D. pregledala pisno nalogo tožnika in podala pisno obrazloženo negativno oceno, zato je Komisija sklenila, da je pisni del preizkusa strokovnosti za sodnega izvedenca za strokovno področje računalništvo in informatika, podpodročje računalniška forenzika, ocenjen neuspešno. Dejstvo, da je bila ob razglasitvi rezultatov pisnega dela preizkusa odsotna ena od štirih članov Komisije, tako po mnenju tožene stranke nima nobenega vpliva na pravilno izvedbo določbe iz petega odstavka 30. člena Pravilnika. Tudi odsotna članica je pisni izdelek tožnika pregledala, ocenila ter svojo oceno ustrezno pisno obrazložila in utemeljila razloge zanjo. Zatrjuje, da namreč oceno pisnega dela po posamičnem ocenjevalcu pred sprejetjem končne odločitve pregleda celotna Komisija, ki ji člani predstavijo svoje poročilo, bodisi v pisni ali ustni obliki. Pri tej presoji je mogoče, da bi kateri izmed članov posamezni primer ovrednotil nekoliko drugače, vendar pa je končna odločitev o oceni skupna. Tudi v primeru tožnika navaja tožena stranka, da je Komisija o podrobnostih iz popravka pisnega dela razpravljala, vendar pa je za odločitev Komisije ključna celota oz. skupni vtis naloge, ta pa je bila po oceni Komisije taka, da naloga ne dosega tiste stopnje suverenosti in brezhibnosti, ki se zahteva od sodnega izvedenca, če naj dobro opravlja svoje delo. Zato ocenjuje, da je bil postopek posebnega preizkusa ustrezno zaključen kljub odsotnosti ene članice Komisije in posledično njenega manjkajočega podpisa v zapisniku z dne 12. 4. 2018 ob razglasitvi rezultatov pisnega dela.

19. Ravno zaradi navedenega pa tožnik ocenjuje, da preizkus še ni bil zaključen, ker 12. 4. 2018 ni bil ocenjen s strani celotne Komisije (zaradi odsotnosti dr. C. C., ki tega dne zapisnika logično tudi ni podpisala). Dokazno breme, da je bila s strani celotne Komisije sprejeta negativna ocena pisnega dela preizkusa, se s tem prevali na toženo stranko, ki pa svojih zgornjih navedb ni izkazala.

20. Namreč nesporno zapisnik Komisije z dne 12. 4. 2018 ni podpisan s strani dr. C. C., ki je bila tega dne odsotna. Poleg tega tudi iz predhodne ocene tožnikovega dela dr. C. C. (iz upravnega spisa in sicer tudi delno na A5) ni razvidno, da bi bila njena ocena tožnikovega pisnega preizkusa negativna, hkrati pa njeno pisno ocenjevanje niti ni podpisano z njene strani. Lahko bi bilo njeno ocenjevanje pisnega dela tožnikovega preizkusa seveda tudi ustno, pa vendar bi morala glede na odsotnost navedene članice 12. 4. 2018 (in s tem nepodpisom zapisnika z dne 12. 4. 2018 z njene strani ter s tem skupne ocene preizkusa s strani Komisije) tožena stranka izkazati, da je navedena članica Komisije soglašala z negativno skupno oceno Komisije glede tožnikovega preizkusa. Tega pa tožena stranka ni izkazala, saj ni predložila niti listinskih dokazov za to niti ni predlagala zaslišanja dr. C. C. 21. Da se z rezultatom pisnega dela preizkusa kandidata seznani na dan ustnega dela preizkusa, določa peti odstavek 30. člena Pravilnika, ki pa v nadaljevanju v prvem odstavku 31. člena še določa, da izid preizkusa razglasi predsednik komisije v navzočnosti članov komisije, kandidata in zapisnikarja takoj po končanem celotnem preizkusu, kar se zapiše v zapisnik. Iz 34. člena Pravilnika izhajajo še določila o samem zapisniku, in sicer, da se o preizkusu piše zapisnik, ki med drugim vsebuje tudi uspeh preizkusa (prvi odstavek), da ga podpišejo predsednik komisije, člani komisije in zapisnikar (drugi odstavek) ter da Komisija oceni uspeh preizkusa s skupno oceno „JE OPRAVIL-A“ ali „NI OPRAVIL-A“ (tretji odstavek). Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da ni ostala nepodpisana s strani članice Komisije dr. C. C. na navedenem zapisniku le (skupna) ocena pisnega dela preizkusa, temveč tudi skupna ocena izida preizkusa, v tožnikovi zadevi: da ni opravil preizkusa strokovnosti, pri čemer nedvomno dr. C. C. ni bila prisotna ob seznanitvi tožnika z njegovo oceno pisnega dela preizkusa, kakor tudi ne ob razglasitvi izida preizkusa, ki jih posledično tudi ni podpisala, kar je v nasprotju s petim odstavkom 30. člena, prvega odstavka 31. člena in drugim in tretjim odstavkom 34. člena Pravilnika. Prav tako pa tožena stranka tudi ni izkazala, da bi navedena članica sicer soglašala z razglašeno oceno pisnega dela preizkusa in skupno oceno izida preizkusa.

22. Tožena stranka sicer še meni, da je bila Komisija sklepčna kljub odsotnosti ene članice, saj bi na podlagi petega odstavka 87. člena ZS v zvezi s 27. členom Pravilnika zadoščalo, da bi bila Komisija poleg predsednice in zapisnikarice sestavljena še iz dveh članov, v konkretni zadevi pa je Komisija poleg predsednice in zapisnikarice imela še štiri člane. To je sicer razvidno tudi iz odločbe tožene stranke z dne 13. 2. 2018, ki je med drugim vsebovala tudi sestavo Komisije. Zato nadalje meni, če je imenovanih članov več in kateri izmed njih ne more sodelovati v Komisiji, po mnenju tožene stranke nadomeščanje odsotnih članov ni potrebno. Zato ocenjuje, da je bil postopek posebnega preizkusa ustrezno zaključen kljub odsotnosti ene članice Komisije ob razglasitvi rezultatov pisnega dela in posledično njenega manjkajočega podpisa v zapisniku.

23. Sodišče temu ne sledi. Sicer je v diskreciji tožene stranke, ali bo ob minimalno dveh članih poleg predsednice in zapisnikarice imela Komisija imela še več članov, vendar ko je enkrat Komisija sestavljena (in je določba o tem pravnomočna, kot v konkretni zadevi), je Komisija sklepčna le, če odloča kot celota, torej skupno z vsemi člani (četudi jih je več, kot to odloča 27. člen Pravilnika). Ne iz določb SZ in ne iz določb Pravilnika namreč ne izhaja, da bi zadoščalo odločanje minimalno toliko članov, kot jih predpisuje 27. člen Pravilnika, čeprav je Komisija sestavljena iz več članov, kakor tudi ne, da bi bilo za odločanje potrebno večinsko mnenje Komisije.

24. Sodišče pripominja, da je sodna presoja zakonitosti glede ocenjevanja primernosti kandidatov na podlagi profesionalnih kriterijev zadržana. To pa pomeni, da je zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnega sistema treba toženi stranki (in Komisiji) prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na strokovne kriterije, vsekakor pa je sodišče dolžno paziti na pravilnost in zakonitost poteka postopka ocenjevanja.

25. Sodišče pa glede na pojasnjeno ocenjuje, da je v konkretni zadevi ravno pri postopkovni izvedbi posebnega preizkusa strokovnosti prišlo do nepravilnosti, ki terjajo odpravo izpodbijane odločbe. Tožena stranka bi morala po Komisiji kot neuspešno oceniti tožnikov pisni del posebnega preizkusa strokovnosti in posledično ugotoviti neopravljen izid tega preizkusa strokovnosti s strani vseh članov Komisije, torej tudi sicer odsotne dr. C. C. (ki bi jo morala nadomestiti), pa tega ni storila, posledično brez tega ne bi smela zavrniti vloge tožnika za imenovanje za sodnega izvedenca.

26. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je tožba utemeljena, zato je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bodo morali najprej vsi člani Komisije oceniti tožnikov pisni del posebnega preizkusa strokovnosti, v nadaljevanju pa postopati po 30., 31. in 34. členu Pravilnika; če pa tožnik pisnega dela preizkusa ne bi opravil uspešno, pa v nadaljevanju postopka po 35. členu Pravilnika.

**K II. točki izreka:**

27. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, zato je tudi odločilo, da mora tožena stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti tožniku zahtevane stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi četrtega odstavka 3. člena tega Pravilnika je sodišče prisodilo tožniku pavšalni znesek 385 EUR, povečan za 22% DDV, skupaj 469,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na glavni obravnavi, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenko, ki je odvetnica. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožniku v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku tega roka do plačila (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Sodišče pripominja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR vrnjena tožniku po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). 2 A1: pooblastilo, A2: izpodbijani akt, A3: zapisnik Komisije z dne 12. 4. 2018, A4: zahteva tožnika za dostop do osebnih podatkov z dne 18. 4. 2018, A5: ocena dr. C. C., A6: pisna ocena izpita za področje računalniška forenzika – D. D., A14 – A16: listine iz upravnega spisa (naloga za preizkus strokovnosti za sodnega izvedenca za področje računalniške forenzike, odločba tožene stranke z dne 9. 9. 2019, zahteva tožnika za dostop do osebnih podatkov z dne 18. 4. 2018). 3 Navedbe tožnika iz prve pripravljalne vloge z dne 12. 4. 2022. 4 Navedbe tožnika iz druge pripravljalne vloge z dne 4. 5. 2022. 5 Med strankama je tudi nesporno, da je tožnik prejel odločbo z dne 13. 2. 2018, ki je med drugim vsebovala tudi sestavo Komisije, zoper katero pa tožnik ni sprožil upravnega spora. 6 A7: izpis iz imenika sodnih izvedencev, A8: izpis iz AJPES, A10: članek Delo: Čista lopata z dne 15. 2. 2021, A11: maili med A. A. in E. E. z dne 5. 11. 2017, A12: bibliografija dr. C. C. do leta 2018 in A13: mail D. D. I. I. z dne 21. 9. 2016. 7 Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta. 8 Kot razvidno tudi iz uradnega zaznamka z dne 25. 4. 2018 v upravnem spisu. 9 Ta med drugim določa, da lahko minister za pravosodje odredi poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s področja, na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo. 10 Ta določa, da sme kandidat, ki ni uspešno opravil pisnega dela preizkusa, pristopiti ponovno k opravljanju tega v roku, ki ga določi Komisija, vendar ne prej kot v 3 mesecih in ne kasneje od enega leta po dnevu pisnega dela preizkusa. 11 Ta določba je v zvezi z neopravo ustnega dela izpita, h kateremu pa tožnik skladno s petim odstavkom 30. člena Pravilnika ni pristopil, saj naj ne bi opravil pisnega dela preizkusa.