Jedro

Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izvensodno rešitev spornega razmerja, saj ZDPra v prvem odstavku 14. člena izrecno določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Ker tožnik izrecno navaja, da navedenega postopka ne namerava začeti, je ugotovitev toženke, da tožnik ni izpolnil pogoja iz citiranega četrtega odstavka 1. člena ZBPP glede prizadevanja, da se spor reši reši izvensodno, pravilna in zakonita.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom in odločbo zavrgla tožnikovo prošnjo z dne 30. 3. 2016 v delu, v katerem zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah pod opr. št. I P 160/2015 (I. točka izreka) ter zavrnila v delu, ki se nanaša na postopek uveljavitve odškodninskega zahtevka zoper sodnici Okrajnega sodišča na A.A. in B.B. (II. točka izreka). S IV. točko izreka je ugotovila, da stroški postopka niso nastali.

2. V obrazložitvi glede I točke izreka navaja, da je bilo o identični tožnikovi prošnji že odločeno z odločbo Bpp 127/2016, tožnik pa v zvezi z novo prošnjo ne zatrjuje in ne izkazuje, da bi prišlo do spremembe dejanskega stanja, ki bi narekovala novo meritorno odločanje o tej prošnji.

3. Glede II točke izreka toženka navaja, da tožniku ni odobrila BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka zoper navedeni sodnici, saj ni predhodno predlagal Državnemu pravobranilstvu RS, da reši sporni razmerje pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Pri tem se sklicuje na četrti odstavek 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 14. člen Zakona o državnem pravobranilstvu (v nadaljevanju ZDPra).

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja ter v obširni in pretežno nerazumljivi tožbi z dopolnitvami (ki jo sodišče zato povzema le v manjšem delu), med drugim navaja, da izvensodno poravnava „ne bo šla“ in da „postopek sedaj vodi Haag“. Opisuje nezakonitosti, ki naj bi jih povzročile sodnice A.A., B.B. in nekatere druge sodnice in policisti ter navaja, da ni res, da zoper njega poteka izvršilni postopek. Zahteva odpravo akta, njegov popravek, javno opravičilo in povrnitev škode.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

Glede I. točke izreka izpodbijanega sklepa:

7. Izpodbijani sklep (I. točka izreka) je pravilen in skladen z določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim tudi iz razloga, če je bila o isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

8. V zadevi ni sporno, saj tožnik temu ne ugovarja, da je o isti zadevi, to je o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišče na prvi in drugi stopnji v postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah pod opr. št. I 160/2015, že vložil prošnjo, ki je bila po vsebini zavrnjena z odločbo Bpp 127/2016 z dne 30. 8. 2016. Zavrnitev prošnje sicer ne pomeni, da bi postala odločba materialno pravnomočna, ker med tožnikom in toženko z njo ni bilo vzpostavljeno nobeno pravno razmerje, kljub temu pa je zakon s citirano določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP omejil možnost uvedbe novega postopka tudi v takem primeru zaradi načela ekonomičnosti postopka, če se relevantno dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje odločbe v prejšnjem postopku.

9. Sodišče pritrjuje toženki, da se od odločitve toženke z dne 30. 8. 2016 pravna podlaga ni spremenila, prav tako tožnik v tožbi argumentirano ne navaja, da bi v prošnji z dne 30. 3. 2016 predstavil spremenjena dejstva, torej uveljavljal spremenjeno dejansko stanje, tega pa konkretno ne uveljavlja niti v tožbi. Prav tako v tožbi ne obrazloži kršitev ustave in mednarodnih aktov. Sodišče za zato do teh navedb ni dolžno opredeljevati.

Glede II. točke izreka izpodbijanega sklepa:

10. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za pravno svetovanje in pravno zastopanje pred sodiščem v zvezi z vložitvijo odškodninskega zahtevka zoper navedeni sodnici, čemur tožnik ne ugovarja. Prav tako ne ugovarja ugotovitvi toženke, da je po njenem pozivu izrecno izjavil, da zadeve ni poskušal rešiti izvensodno. V tožbi to ponavlja in dodaja „da poravnava ne bo šla in da postopek sedaj vodi sodišče v Haagu“.

11. Glede na tako navedeno se sodišče strinja s toženko, da tožniku ni mogoče odobriti BPP v zaprošenem obsegu.

12. Izhajati je potrebno iz namena BPP, ki je v tem, da omogoči dostop do sodnega varstva vsem, tudi tistim osebam, ki brez škode za svoj ekonomski in socialni položaj tega ne bi mogli uresničiti. Pri tem pa pravica do BPP vsebuje tudi zavezo upravičenca, da si mora prizadevati, da se spor reši na miren način, izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji z zakonom. Navedeno izhaja iz četrtega odstavka 1. člena ZBPP.

13. V obravnavnem primeru se sodišče strinja z ugotovitvijo toženke, da so so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izvensodno rešitev spornega razmerja, saj ZDPra v prvem odstavku 14. člena izrecno določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Ker tožnik izrecno navaja, da navedenega postopka ne namerava začeti, je ugotovitev toženke, da tožnik ni izpolnil pogoja iz citiranega četrtega odstavka 1. člena ZBPP glede prizadevanja, da se spor reši reši izvensodno, pravilna in zakonita. Pri tem sodišče pripominja, da se BPP na podlagi prvega odstavka 7. člena ZBPP dodeli tudi za pravno svetovanje in pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom in vse druge oblike sodnega varstva tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, kar pomeni, da bi tožnik v primeru, če bi hotel sprožiti postopek izvensodnega poravnavanja pred državnim pravobranilstvom, lahko zaprosil tudi za dodelitev BPP v tem postopku.

14. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Glede stroškov postopka:

15. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.